Šola off road vožnje: 1. lekcija
Športni terenci so v zadnjem času povsem zasenčili nekatere druge vrste avtomobilov. V veliki meri tudi zato, ker si njihovi lastniki od njih obetajo tudi terenske lastnosti in dajejo občutek večje varnosti. So res primerni za na teren?
AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, strokovnjak za terensko vožnjo, pravi, da so terenu namenjeni le pravi terenci, cestni terenci pa so avtomobili za cestno vožnjo, ki si le tu in tam dovolijo kakšen skok na teren. Če pa lastnik športnega terenca veliko vozi po terenu, se prej ali slej pokažejo njegove slabosti. Športni terenci namreč nimajo okrepljenih podvozij tako kot pravi terenci in dolgo ne zdržijo obremenitev, ki jih od avtomobila zahteva terenska vožnja, prav tako pa tudi njihovo ostala tehnika ne ustreza ravno zahtevam terenske vožnje.
Za prikaz zmogljivosti terenskih vozil smo izbrali štirikolesno gnano dacio duster, ki jo pri svojem delu uporabljajo tudi člani Gorske reševalne službe. Izbrali smo jo, ker gre za enega najcenejših športni terencev s štirikolesnim pogonom, kar pomeni primernost tudi za slovenski trg. Kaj zmore dacia duster s štirikolesnim pogonom na terenu, si lahko preberete v testu v ločenem članku.
Športni terenci med seboj niso enaki
Kaj pa povečana varnost, ki jo ljudje pripisujejo terencem in tudi športnim terencem? Marolt komentira, da so na neki ameriški zavarovalnici ugotovili, da imajo terenski avtomobili dvajset odstotkov več možnosti od navadnih avtomobilov, da se v primeru trka obrnejo na bok ali streho. Se pravi, da niso bolj varni, ampak dajo le varljiv občutek večje varnosti.
Pri nas vožnjo s kolesi in motornimi vozili v naravnem okolju urejajo določila Zakona o ohranjanju narave. Vožnja vozil na motorni pogon je dovoljena le na javnih, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni promet, in gozdnih cestah. Izjema so le službene in podobne vožnje, če dostop ni možen po javnih cestah, in dostop do objektov, ki niso neposredno povezani s cestami. Za vožnjo v naravnem okolju je treba pridobiti soglasja pristojnih institucij (Zavod za varstvo narave).
Tudi vsi športni terenci si med seboj niso enaki. Marolt pravi, da se je že zgodilo, da je kdo prišel na tečaj varne vožnje za voznike cestnih terencevz avtomobilom, ki pravzaprav to ni. Če se to zgodi, inštruktor tečaj prilagodi tudi takim voznikom oziroma avtomobilom, ki nimajo štirikolesnega pogona, da vozniki v varnem okolju poligona spoznajo, kaj njihovi avtomobili zmorejo oziroma česa ne.
Odlični za različno vrsto uporabe
A to ne pomeni, da se športni terenci izven asfalta takoj ustavijo. Marolt meni, da so športni terenci odlični avtomobili za ljudi, ki radi hodijo v hribe ali nabirajo gobe, a zato ne rabijo vožnje po pravem terenu. Športni terenec takšnim omogoči, da se tudi pozimi, ko pada sneg, laže peljejo po makadamski cesti, ali pa del poti opravijo po pokošeni travi in podobnem.
Na enak način so primerni tudi za kmetovalce, ki se lahko z njimi odpeljejo do travnikov ali njiv ali pa celo v slabše dostopen vinograd. V tem primeru je to povsem praktični avtomobil, še posebno, če je opremljen tudi s štirikolesnim pogonom in ustreznimi gumami. So pa športni terenci tudi odlični avtomobili za starejše, ki v njih lahko više sedijo in imajo boljši pregled nad okolico.
Nekdo, ki se pogosteje odpravi na teren, pa potrebuje pravega terenca, kakršnih je danes ostalo že bolj malo, saj jih lahko poleg nekoliko številčnejših »pick-upov« prešteješ skoraj na prste obeh rok.
Ročni ali samodejni menjalnik?
Marolt sicer tistim, ki bi si športnega terenca radi omislili tudi za občasne izlete na bolj zahtevne podlage, svetuje, naj ga kupijo s samodejnim menjalnikom. Avtomobil s samodejnim menjalnikom namreč laže voziš počasneje, saj se moraš na terenu pogosto peljati celo s hitrostjo kilometer, dva ali tri na uro. Z ročnim menjalnikom, tudi če je prva prestava zelo kratka, tako majhnih hitrosti ni mogoče doseči. Poleg tega lahko v kombinaciji z ročnim menjalnikom hitro »zažgemo« sklopko, ki je med terensko vožnjo zelo obremenjena.
V primerjavi s športnimi terenci so pravi terenski avtomobili opremljeni s 100-odstotno mehansko zaporo diferenciala, ki preprečuje, da bi se kolo, ki se dvigne nad podlago, zavrtelo v prazno, prav tako pa tudi reduktor, ki ga cestni terenci nimajo, poskrbi pa za to, da lahko avtomobil vozi z zares majhno hitrostjo in mu tudi na strmem klancu ne zmanjka moči. Prednost reduktorja je torej v tem, da je avtomobil ob njegovi uporabi zelo počasen, zato kolesa ne izgubijo kar tako stika s podlago, manj pa so obremenjene tudi druge komponente avtomobila. Težava športnih terenecv je namreč v tem, da so v prvi prestavi prehitri za vožnjo čez marsikatero oviro. Voznik se mora zato čeznjo zagnati, ko bi lahko peljal čisto počasi, ali pa »skuri« sklopko.
Trening pred vožnjo na teren
Primer takšne težave je vožnja čez betonske grbe, ki jih v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem uporabljajo za vadbo premagovanja ovir, ki denimo nastanejo po tem, ko je hudournik v gozdu poškodoval makadamsko cesto. Če vključimo sistem za pomoč pri spuščanju, s katerim je opremljen marsikateri športni terenec, je avtomobil preprosto prehiter in še preden sistem reagira, s spodnjim delom že podrgne po betonu. Sistem namreč avtomobil čez ovire pelje denimo s hitrostjo 6-7 kilometrov na uro, moral pa bi ga peljati s hitrostjo okoli dva kilometra na uro.
Marolt bi v takšnem primeru na športnem terencu zaklenil sredinsko blokado štirikolesnega pogona, saj bi se sicer avtomobil ustavil, ko bi se eno kolo zavrtelo v prazno. Za lažje premagovanje ovir bi uporabil tudi elektronski nadzor trakcije.
Po drugi strani bi športni terenec zmogel prevoziti strm klanec ali pa spust po zasneženi cesti pozimi. A če bi bil spust predolg, bi se lahko »zažgala« sklopka ali pa bi se pregrele zavore in voznik bi izgubil elektronsko pomoč. Pravi terenci so tu veliko na boljšem, saj lahko voznik prestavi v prvo prestavo in vključi reduktor, potem pa lahko brez težav, zgolj z motorjem v najnižjih vrtljajih, premaga tudi 100-odstotni klanec.
Pripomočki za terensko vožnjo
Kaj pa različni pripomočki za boljši razgled in večjo informiranost voznika, s katerimi so opremljeni nekateri športni terenci? Ena takšnih je denimo elektronska vodna tehtnica. Marolt pravi, da je ta v avtomobilu bolj zaradi marketinških prijemov proizvajalca, ne koristi pa vozniku na terenu. Ta se mora namreč med terensko vožnjo ukvarjati z avtomobilom in okolico in se zanašati na lastne čute, saj nima časa, da bi gledal še na libelo na armaturni plošči.
Kaj pa kamere? Kamera vozniku načeloma lahko pomaga, vendar pa se v blatu denimo hitro umaže in izgubi svojo funkcijo. Poleg tega imajo kamere razmeroma ozek kot in ne »gledajo« navzdol, zato vozniku denimo na vrhu spust ne koristijo prav dosti. Voznik si mora na terenu okolico vedno temeljito ogledati, da ve, kam se bo peljal, vsekakor pa je dobro, da pozorno opazuje okolico in se v skladu s temi opažanji tudi ravna.
Danes na trgu redko dobiš pravega novega"terenca". Kolikor spremljam trg, ker namreč vozim samo terence, je mogoče samo še Suzuki …