Carlos Tavares, izvršni direktor Stellantisa, četrtega največjega avtomobilskega koncerna na svetu, je nepričakovano odstopil s položaja. Njegov odhod sledi napetim odnosom z upravo in glavnimi delničarji, ki so se zaostrili zaradi njegovih agresivnih ciljev glede prodaje, znižanja stroškov in odnosov z dobavitelji, trgovci ter sindikati.
Tavares je sicer že pred meseci napovedal, da se bo z letom 2026, ko bi mu potekel dosedanji mandat na čelu koncerna, upokoijil. Presenetljivo se bo to zgodilo že eno leto prej.
Razlogi za odstop
Kot so za Reuters povedali viri blizu podjetja, je v novembru prišlo do ključnega preloma med Tavaresom in upravo. Njegov neposredni in pogosto konfrontacijski slog vodenja je povzročil nezadovoljstvo med člani uprave, ki predstavljajo ključne delničarje, vključno z družino Peugeot, francosko vlado in Exorjem, investicijsko družbo vplivne italijanske industrijske družine Agnelli.
Prav iz slednje prihaja njen dedič in poslovnež John Elkann, ki je po sestopu Tavaresa prevzel začasno vodenje Stellantisa do izbora nove uprave. 48-letni Elkann (na spodnji fotografiji ob Tavaresu) je bil že doslej en od direktorjev koncerna.
Tavares je med svojim mandatom močno poudarjal stroškovno učinkovitost in visoke dobičke, kar je v preteklih letih podjetju prineslo izjemne finančne rezultate. Vendar pa je ta pristop postopoma povzročil trenja znotraj podjetja in širšega ekosistema, od dobaviteljev in sindikatov do državnih institucij.
Režiser velikega združevanja
Avtomobilski velikan, pod okrilje katerega med drugim sodijo znamke Jeep, Fiat in Peugeot, je nastal v začetku 2021 z združitvijo francoskega podjetja Groupe PSA in italijansko-ameriškega koncerna Fiat Chrysler Automobiles. Carlos Tavares je kot izvršni direktor tedaj prevzel vodenje skupine, pred tem je od leta 2014 vodil koncern PSA Peugeot Citroen. Pred tem je bil drugi mož Renaulta pod takratnim poveljstvom kontroverznega Carlosa Ghosna. Tavaresa so imenovali "ta drugi Carlos."
Sporno okoljsko vprašanje in javne kritike ameriške veje
Uprava se je začela intenzivneje spraševati o Tavaresovih strategijah, predvsem po tem, ko je na pariškem avtomobilskem sejmu javno kritiziral ameriško poslovanje Stellantisa zaradi slabših prodajnih rezultatov in rastočih zalog. V svojem odgovoru na upravičene skrbi uprave pa je Tavares vztrajal, da je vodenje podjetja njegova izključna odgovornost, kar je še dodatno zaostrilo odnose.
Poleg tega so člani uprave izrazili skrb glede Tavaresovih ambicioznih načrtov za povečanje deleža električnih vozil na evropskem trgu. Tavares je zavrnil idejo lobiranja za bolj prožne okoljske predpise EU, kar je vzbudilo dvome o realnosti njegovih ciljev. Prav tako je predlagal še dodatne stroškovne reze, kljub temu da so bili obstoječi že izjemno globoki, kar je sprožilo vprašanja o dolgoročni vzdržnosti poslovanja.
Posledice in prihodnji izzivi
Tavaresov odstop je povzročil padec delnic Stellantisa, ki so že tako letos izgubile kar 43 odstotkov vrednosti. Podjetje se sedaj sooča z iskanjem novega izvršnega direktorja, ki bo moral stabilizirati poslovanje, okrepiti tržni delež v Evropi in ZDA ter se soočiti z naraščajočo konkurenco kitajskih proizvajalcev električnih vozil in zahtevnimi okoljskimi standardi v Evropi.
Medtem ko je Tavares med svojim mandatom dosegel impresivne finančne rezultate, je njegov način vodenja povzročil razkol v podjetju. Njegova zapuščina bo ostala razdeljena med pohvale za poslovne dosežke in kritike zaradi nesoglasij, ki so na koncu privedla do njegovega nepričakovanega odhoda.