Že zdavnaj smo se navadili, da na cesti vidimo nek avto in rečemo, "a ne bi moral biti na tem avtu nek drug znak?" Proizvajalci so šli zaradi sodelovanja in zniževanja stroškov še dlje in še posebej v svetu kombijev je nekaj povsem običajnega, če enako podobo in vsebino prodajajo pod ne dvema, ampak kar tremi blagovnimi znamkami. Opel zafira life pa je tisti prišlek, ki odslej nosi breme četrtega v družini enojajčnih sorojencev skupaj s citroën spacetourerjem, peugeot travellerjem in toyoto proace versom.
Le kako bo zafira sploh opozorila nase v tej gneči tako sebi enakih? Verjetno računajo predvsem na svoje nemško ime.
Zafira life je torej avto, s katerim se je Opel uradno poslovil od klasičnih enoprostorcev, ki jih je še posebej v prvih letih njihove popularnosti tako uspešno pomagal razvijati. Spomnimo se le na praktično zlaganje druge klopi v ravno dno, kar je bilo v tistih časih posebnost. Ali pa tisti trik z vgrajenim prtljažnikom za kolesa, ki ga je Opel nudil tudi pri nekaterih drugih svojih modelih. Družinskost je bila pri zafiri res na prvem mestu.
V novi reinkarnaciji imena zafira life družine nagovarja s stališča kombija. Tako kot preostala bratovščina je na voljo v treh različicah dolžine, pri čemer je najmanjša s 4,6 metri celo krajša od bivše zafire, najdaljša s 5,3 metra pa že skoraj konkurira velikemu opel movanu. Da, zafira life je hkrati tudi nadomestek za potniškega vivara, ki ga je Opel izdeloval skupaj z Renaultom.
V tej zmešnjavi z družinskim deblom in poreklom prednikov je najpomembneje, kaj je zafira life v praksi. Njeno bistvo se danes osredotoča na čim več potnikov in čim več prtljage v razmeroma kompaktnih in s tem okretnih merah. Tri vrste sedežev lahko gostijo do devet potnikov, lahko pa tudi samo pet, sedem ali osem. Prostora v drugi in tretji vrsti sedežev je dovolj, sedeži so seveda delno vzdolžno pomični in odstranljivi, drugo vrsto je mogoče tudi zasukati za 180 stopinj za konferenčno vzdušje.
Po potrebi je za lahko zafira life tudi VIP prevoznik z vsem potrebnim za udobno pisarno na kolesih, s čimer skuša poseči v razred, ki si ga bolj kot ne lastita volkswagen T6 in mercedes razred V. Zafira je prvič dobila celo opcijo 4x4 pogona, medtem ko je imel testni avto gumb za prilagajanje razporejanja navora na prednji kolesni par, kar omogoča vožnjo tudi po nekoliko zahtevnejši podlagi.
Težko pa bi zapisal, da zafira nudi resnično kaj inovativnega v primerjavi z ostalimi tremi brati. Delovno mesto voznika je identično z razliko znaka na volanu in rahlo prilagojene grafike klasičnih merilnikov, tudi sredinska konzola je enaka, ravna in s kakšno uporabno tipko preveč oddaljena od voznikove desnice. Recimo, ko je treba uravnati moč ventilatorja. Levica bo zaman iskala uporabno udolbino za malce debelejšo plastenko pijače. Voznik očitno lahko pije le kavo iz lončkov na bencinski. Ročica menjalnika pa bi zaradi ohlapnega hoda tudi slepemu odprla oči, da pač ne gre za nemški, marveč predvsem francoski izdelek.
Škoda, da se zafira life ni odlepila od bratcev in konkurence glede naprednih asistenčnih sistemov, po katerih je bil Opel vedno znan. Namesto opcije odličnih matričnih LED žarometov iz astre ali vsaj polnih LED iz prejšnje zafire tourer (!) se je treba zadovoljiti s ksenonkami, namesto Opel Eye tehnologije in zmogljivega radarja iz prejšnje zafire tourer (!) pa se v zafiri life tempomat lahko prilagaja drugemu prometu le z motorjem in ne tudi z zavorami, pa še to le za največ plus minus 20 km/h. Asistenčni sistemi so torej omejeni na tisto, kar je še pred pripojitvijo Opla nudil koncern PSA. Med njimi je tudi uporaben barvni HUD zaslon.
Zafira life se skuša odkupiti na drugačne načine. V testnem avtu z vrhnjo opremo so sedeži udobni, voznikov celo masira. Potniški prostor ima lahko nad seboj dvojno stekleno streho in nujno lastno prezračevanje. Prav koristno in udobno se izkaže tudi električno odpiranje bočnih vrat. Zadnja vrata pa se odpirajo le ob pomoči mišic, ki jih mora biti kar nekaj skupaj, še posebej za zapiranje. K sreči je tu še ločen dostop do prtljažnika prek odpiranja stekla.
Ko je treba dati prostor prtljagi, je zafira odlična. Pri klasični različici zafire (M) bo šlo za montirano tretjo klop za klasičen avtomobilski prtljažnik tovora. Z zlaganjem naslonjal ali celo odstranitvijo tretje in nato še druge klopi pa prostor naraste vse do 4,2 kubičnih metrov. Je pa treba odstranitev in vnovično umeščanje sedežev početi v dvoje, saj so sedeži težki.
Nabiranje kilometrov v zafiri je enostavno početje. Visoko sedenje, kar avtomobilski občutek za volanom (z izjemo že omenjenih tipk), in spodobno udobje podvozja tudi, ko je voznik sam v avtu, doprinašata k sproščeni vožnji na zelo dolge razdalje. Tudi v mestu ni težavna za vožnjo, le parkirne senzorje in kamero ji je treba privoščiti.
PSA motor v testnici je bil dvolitrski, z zadostnimi 110 kW moči. Predvsem je ugajal dobro razporejen navor, ki ga manjši 1,5-litrski dizel ne premore. V tem vidim tudi hibo downsizinga, ki ga pri zadnji generaciji zagovarjajo pri Renaultu in njihovem trafficu. Poraba pri zafiri je bila pravzaprav spodobna, osem litrov je dosegla le pri naprezanju.
Opel zafira life je s ceno lahko vse - od oguljenega gradbiščnega prevoznika do bogato založene družinske križarke. Testni avto je prav gotovo sodil v zadnjo kategorijo z veliko udobja. Paket opreme zafira life innovation je v tej motorni kombinaciji in ročnim menjalnikom stal 39.710 evrov. Velik kos avta in primerljivo cenikom sokonkurentov.
Vloga zafire life je torej predvsem dizerfikacija enega (in istega) modela še na četrto znamko ter hkratno ohranjanje Oplovega družinskega imena, pa čeprav ima novinka manj nekaterih naprednih rešitev, kot smo jih videli pri pokojni zafiri. Na resnično dodano vrednost pa upam pri električni zafiri life, ki naj bi prišla med nas prihodnje leto. Takrat bo med potniškimi prevozniki resnično ponudila nekaj svežega.
Podatki o vozilu (opel zafira life (M) 2,0 diesel 110 kW, innovation)
Motor: 1.997 cm3, dizelski
Moč: 110 kW (150 KM) pri 4.000 vrt./min
Navor: 370 Nm pri 2.000 vrt./min
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.606 × 2.010 × 1.905, medosna razdalja 2.925
Poraba na testu: 7,7 litra/100 km (mešani cikel), NEDC CO2: 142 g/km
Zmogljivosti: 184 km/h, 12,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: 39.710
Konkurenti: renault traffic, peugeot traveller, citroën spacetourer, toyota proace verso, VW multivan ...
PLUSI: prostornost, dobra vožnja, družinska uporabnost.
MINUSI: v resnici to (na žalost) ni pravi Opel.