Hummer H1 je verjetno eden najbolj norih avtomobilov v zgodovini. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja so v ameriški vojski spoznali, da imajo preveč vozil za različne naloge. Za cilj so si zadali izdelati vozilo, ki bo služilo več namenom in bo uporabnejše kot tista do takrat. Leta 1979 so razpisali natečaj, leta 1981 pa je že bilo izdelano vozilo, poimenovano High Mobility Multipurpose Wheeled Vehicle ali krajše HMMWV (beri 'Hum-Vee').

V tistem času je morala ameriška vojska standardizirati vsa vojna vozila, tako da je moral HMMWV sprejeti nekatere specifikacije tankov M1. V samem natečaju za razvoj vozila so si nasproti stala podjetja AM General, ki do takrat ni imel takšne vrste vozil v ponudbi, Chrysler Defense in Teledyne. Testiranja prototipov so bila razdeljena v tri dele: testiranje vzdržljivost in sposobnosti, testiranje s strani vojske in marincev ter testiranje na različnih terenih.

Prva so s testiranji opravila vozila AM Generala. Glede na to, da je bilo njihovo vozilo najlažje in je imelo najboljše vozne sposobnosti, je bilo jasno, da je zmaga njihova. Leta 1983 je ameriška vojska naročila 55 tisoč vozil v vrednosti 1,2 milijarde ameriških dolarjev, kmalu pa je naročilnica dosegla številko 70 tisoč vozil. Prvi HMMWV je poganjal 6,2-litrski dizelski motor največje moči 110 kW/150 KM. Leta 1990 so v AM-u začeli razvijati, dve leti kasneje pa prodajati civilno različico HMMWV-ja pod imenom Hummer.

Prvo vprašanje, ki so si ga ljudje postavili ob pogledu na vozilo za posebne namene, je bilo: "Kdo bo kupil tak avtomobil?" Odgovor: 1. Moški, ki so zelo uspešni in želijo to pokazati drugim. Hummer ljubijo, ker privlači pozornost drugih ljudi, vozilo pa je hkrati prestižno in razkošno. 2. Realisti: Ljudje, ki skrbno sprejemajo svoje odločitve. Menijo, da je hummer najboljši tip off-road vozila. Navdušujejo jih njegove vozne sposobnosti, varnost, masivnost in vzdržljivost. 3. Pustolovci: Ti so najbolj od vseh naklonjeni hummerju. Ljubijo naravo in brezpotja, kjer obvezno preživljajo konce tedna.

Hummerja so kupcem ponudili v štirih različicah: za dva potnika s fiksno streho, za štiri potnike s fiksno ali snemljivo streho in v različici wagon. V njegovi kratki zgodovini so hummer poganjali štirje motorji: 6,2-litrski dizelski motor iz HMMWV-ja je bil vgrajen v hummerje letnik '92 in '93. Leta 1994 so razvili 6,5-litrski V8 dizelski motor (125 kW/170 kM), predstavljen pa je bil tudi turbo dizel, ki so mu leta 1997 moč s 140 kW/190 KM povečali na 143 kW/195 KM. Poleg dizlov je bil v ponudbi še 5,7-litrski bencinar, vendar pa je bila njegova proizvodnja prekinjena.

Zunanji videz je bil robusten. Zaradi že omenjene standardizacije je bil hummer kockaste oblike – kar pomeni tudi najboljši izkoristek prostora za prevoz ljudi, kar je bilo za vojsko zelo pomembno. Večji del ohišja vozila je bil izdelan iz aluminija (tako imenovano spajanje aluminijastih plošč), vrata, okvir za stekla in streha pa iz jekla. Hummer je off-road vozilo, zahtevni tereni so njegov dom. Težav nima niti s strmimi pobočji ali manjšimi rekami, potopi se lahko do višine 75 centimetrov ali celo do metra in pol, če je opremljen s pripomočkom 'deep water fording kit'. Ena od odlik vozila je vzdržljivost. Njegovi ustvarjalci so izračunali, da bi morala biti pri stalni najvišji obremenitvi njegova življenjska doba 12 let.

Ikona ameriške moškosti in ideal vseh, ki so se želeli počutiti Američana, je v zgodovino odšla po 14 letih. Ogromen in nenasiten hummer H1 je namreč v povprečju porabil med 25 in 30 litri goriva na 100 prevoženih kilometrov. Zamenjali so ga s hummerji H2 in H3 skromnejših dimenzij, ki jih tudi na naših cestah vidimo vse več.