Novi beetle, kot se je uradno imenovala prejšnja generacija začetnika retro modernih avtomobilov, je bila sicer poslovno dokaj uspešna, a tistih bolj zahtevnih ni nikoli prepričala, saj je premogla premalo otipljive vsebine in stika z originalom.

Odslej je drugače. Sama oblika z naprej potisnjenima A-stebričkoma, pokončnim vetrobranskim steklom in doplačljiva, a obvezna bela platišča, gumijasta držala in pokrito odlagališče za rokavice v notranjosti, okrogli merilni instrumenti … Vse to veliko bolj diši po starih časih, ko je bil originalni hrošč eden najbolj množično izdelanih avtomobilov, golfa, naslednjega nosilca štafete ljudskega vozila, pa še ni bilo na spregled.

Praktični dokaz, da se ne motimo, so bila odprta usta in poželjive oči voznikov in sopotnikov v beetlih prejšnje generacije, mimo katerih smo se peljali.

Že sama pojava beetla zaradi širše (84 milimetrov), daljše (152 milimetrov) in nižje pojave (12 milimetrov) deluje privlačneje, je pa to pustilo davek v precejšnjem prirastku k teži v primerjavi s predhodnikom. Ta je verjetno še za kakšen kilogram večja zaradi vrat, ki so brez okvirja, kar pa je zelo opazen detajl.

Rdeča barva zunanjosti se je nadaljevala v sijoče oblečeni armaturni plošči. Merilnika za gorivo in vrtljaje sta iste velikosti, a zaradi preglednosti ne za enega ne drugega to ni najbolj posrečeno. Tipično Volkswagnovsko okolje je znova prepričljivo glede ergonomije, se pa po nekaterih malenkostih spozna, da avtomobil ne nastaja v Nemčiji, temveč Mehiki. Preklop med dnevnimi in glavnimi lučmi bi bil lahko ob mraku avtomatski.

Zadaj sta le dva sedeža, ki pa nas s prostorom za visokorasle nista prepričala. 310 litrov prtljažnika je zadovoljiv podatek, je pa zaradi zunanjega videza avtomobila razmeroma ozek. Pogled nazaj ovirata široka C-stebrička, dobro se obnesejo doplačljivi sprednji senzorji za parkiranje.

Avtomobil je postavljen na golfovo platformo, uporablja tudi podobno podvozje, zato se v ovinkih odslej obnaša precej samozavestneje, navkljub ne vrhunsko informativnemu volanu. Velika platišča tudi poskrbijo za prenos večje količine tresljajev med vožnjo v kabino, kot bi si želeli, še posebej, ker je razen v primeru 147-kilovatnega motorja zadaj rešitev s torzijskim drogom.

Foto: Andrej Leban Volkswagen beetle Oprema design z nekaj dodatki naj bo izbira za tiste, ki želijo ostati pod ceno 20 tisoč evrov. Tudi vstopni 1,2 TSI je za zmerno zahtevne popolnoma dovolj, saj nas je motor znova prepričal s svojo prožnostjo, medtem ko je njegov adut pred 1,4 TSI ekonomija.

Osnovni beetle design z omenjenim motorjem stane 17.861 evrov, brez pretiravanja z dodatki je bil testnik ocenjen na 19.969 evrov. Po našem mnenju še primerna cena za všečen dizajn in veliko vsebine, kar pri nekaterih retro modelih kljub zasoljeni ceni ni nujno povezano z roko v roki. Lahko pa nastane dilema, ko pogledamo na cenik še enega že legendarnega, a cenejšega vozila – golfa.

Podatki o vozilu: volkswagen beetle 1.2 TSI design

Motor: bencinski, turbo, štirivaljni
Prostornina: 1.197 ccm
Najvišja moč: 77 kW (105 KM) pri 5.000
Najvišji navor: 175 Nm med 1.550 in 4.100 vrt./min
Poraba na testu: 7,8 litra/100 km (test – mešani cikel), izpust 137 g CO2/km
Zmogljivosti: 180 km/h, pospešek 10,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (D x Š x V) (v mm): 4.280 x 1.810 x 1.485, medosna razdalja: 2.535
Prtljažnik: 310–905 litrov
Cena: 17.861/19.969 (osnovni/testni)