Čeprav je bila tripartitna pogodba med policijo, Darsom in podjetjem 3M podpisana že januarja 2015, javnost pa so prvič obvestili 17. junija 2015, je po vseh zapletih s pridobivanjem certifikata za merilo sistem šele danes na polno funkcionalen in bo na podlagi meritev policija lahko verodostojno kaznovala prehitre voznike na avtocestnem odseku med predoroma Trojane in Podmilj v smeri Ljubljane.

A pogodba o brezplačnem najemu opreme določa, da bo sistem deloval le pol leta, torej do konca avgusta, potem mora podjetje 3M oziroma njegov zastopnik (podjetje Intermatic) celotno opremo odstraniti, Dars in policija pa nimata do 3M nikakršnih obveznosti več.

So pa pri Darsu prejšnji teden že napovedali, da bodo še letos šli v nakup lastnega sistema sekcijskega merjenja. Pričakovati je, da ga bodo namestili na katerega izmed ostalih rizičnih odsekov avtoceste, saj je kljub številnim zapletom v zvezi s postavitvijo aktualnega pod Trojanami ta v veliki meri še pred začetkom delovanja dosegel svoj namen - če je dve leti nazaj najvišjo dovoljeno hitrost 100 km/h skozi predore kršilo kar 57 odstotkov vseh voznikov, je po besedah Jana Sajovca iz Darsa ta delež zaradi medijske kampanje, ki je spremljala vzpostavljanje sekcijskega merjenja, padel pod deset odstotkov. 

Zaradi vseh zapletov je Sajovic minuli teden dejal, da bodo v proces priprave dokumentacije za razpis veliko bolj vključili urad za meroslovje ter upoštevali dosedanje izkušnje glede postavitve merila na terenu. 

V Sloveniji naj bi veljale milje na uro in potečen bolgarski certifikat 

Ali je podjetje 3M danes kljub temu v prednosti glede prihodnjega razpisa, glede na to, da ima že verificirano merilo, medtem ko morebitne konkurente to še čaka? Ni nujno, zelo veliko je odvisnega od sodelovanja z Uradom za meroslovje, ki je bilo v primeru 3M vse prej kot zgledno. Eden od izvirnih grehov, da se je postopek tako vlekel, je bilo po naših podatkih dejstvo, da 3M oziroma zastopnik, podjetje Intermatic nista dovolila, da bi merilo (kamero z opremo) lahko testirali v laboratoriju, zaradi česar se je postopek bistveno bolj zakompliciral.

V certifikatu o odobritvi merila sekcijskega merjenja, ki smo ga pridobili, so dokumentirani številni koraki oziroma pink-ponk med uradom ter vložnikom (Intematic), ki je trajal več kot eno leto, vmes pa je urad večkrat pozval vlagatelja, naj dopolni vlogo s potrebnimi dokumenti in popravki ter mu trikrat podaljšal rok za izpolnitev zahtev, čeprav je imel glede na vse zamude urad pravno podlago, da bi predčasno končal postopek. 

Foto: Saša Despot Sekcijsko merjenje hitrosti pod Trojanami Tako je vložnik k vlogi dodal certifikat o odobritvi tipa, ki ga je izdala Velika Britanija, v njem pa so bile meritve opravljene kar v miljah na uro. Prav tako je kot dokazilo skušal uveljavljati bolgarski certifikat iz leta 2014, katerega veljavnost pa je trajala le do 1. 9. 2016, poleg tega ni bilo razvidno, na podlagi katerih dokazil je bila bolgarska listina izdana. Veliko težav je bilo očitno tudi s pravilno montažo opreme na Darsovih portalih in določitvijo merjene razdalje, kar je vse bistvenega pomena, če naj bo merilo osnovno orodje za uradni postopek proti prekrškarjem. 

Po naših informacijah pa se urad za meroslovje ni prvič ukvarjal z merilom za sekcijsko merjenje hitrosti, marveč je imel v preteklosti odprta že dva tovrstna postopka drugih vlagateljev, a se nobeden od postopkov ni zaključil z odobritvijo certifikata.

andrej.leban@zurnal24.si