"Zakaj mi v prometnem dovoljenju za moj avto, ki ga proizvajalec oglašuje za križanca, piše, da je karavan?", se sprašuje bralec. "Kot karavan si predstavljam precej drugačno vozilo!"

V prometnih dovoljenjih je resda precej manj manevrskega prostora za različne tipologije od tistih, ki vladajo na prodajnem trgu: suv, križanec (crossover), shooting brake, targa, kombi, minivan, štirivratni kupe ... Vsi ti tipi karoserij se mnogokrat zelo prepletajo in delno prekrivajo. Tipičen primer takšnega rezultata so križanci, ki kombinirajo lastnosti terenskih vozil (višje sedenje, odmaknjenost od tal) in čisto običajnih avtov (prednji pogon, motorji iz osebnih avtov ...), a se hkrati lahko peljejo bolj dinamično kot "tipični" suvi.

Z novimi poimenovanji so proizvajalci dosegli precej podrobnejše in atraktivnejše razlikovanje posameznih karoserijskih različic od strogega uradniškega pogleda na osebne avtomobile, a so hkrati poskrbeli tudi za precej nelogičnosti, ko je potrebno takšen poseben tip avtomobila uradno označiti po skupnih pravilih. Wikipedia denimo navaja prek 40 različnih podtipov avtomobilskih karoserij.

Okategoriziranih le sedem tipov osebnih vozil

Za uradnike je vse skupaj precej bolj preprosto - proizvajalci lahko izdelujejo največ sedem različnih tipov vozil. "Klasifikacija vozil spada pod harmonizirano področje, ki je definirana v krovni direktivi 2007/46/EU, ki zajema enotno evropsko homologacijo. Za posamezno vozilo klasifikacijo definira proizvajalec vozila skupaj s homologacijskim organom, ki mu podeli enotno evropsko homologacijo," pojasnjuje Tomaž Svetina iz Agencije za varnost v prometu, ki med drugim opravlja tudi naloge homologacijske točke za nove tipe vozil, ko pridejo v Slovenije. 

Direktiva tako v kategoriji vozil M1, kamor sodijo osebna vozila z do devetimi sedeži, pozna le sedem različnih tipov avtomobilov: limuzina, vozilo z dvižnimi vrati zadaj (kombilimuzina), karavan, kupe, kabriolet, večnamensko vozilo in osebni pick-up. In takšna poimenovanja so skupaj s kodami oznak (od AA do AG) uporabljena tudi v prometnih dovoljenjih.

Velike razlike so tudi med posameznimi trgi, denimo evropskim ali ameriškim, saj so "preko luže" avtomobili precej bolj podrobno okvalificirani. Spet drugače avtomobile opredeljujejo in združujejorazne organizacije, da so vsaj približno poenotene in v stiku z modernimi časi. Takšen primer je denimo Euro NCAP pri združevanju avtov s podobnimi lastnostmi ali pa tudi Sekcija za motorna vozila, ko vozila razvršča po razredih za potrebe prodajne statistike.

Heli Pietilä, predstavnik komisariata za notranji trg, industrijo in podjetništvo pri Evropski komisiji, je za Žurnal24 povedal, da uradna pravila kljub pojavu novih avtomobilskih podtipov ostajajo in da EU v kratkoročnem obdobju ne predvideva nikakršnih sprememb pri kategorizaciji vozil. 

In praksa?

Če bi se poglabljali, je nelogičnosti veliko. "Svoj čas je bila prva generacija renault twinga okategorizirana kot enoprostorec. Podobno je tudi s suvom toyoto land cruiserjem, ki je bil po klasifikaciji tovorno vozilo," pravi Mirko Fifolt iz Sekcije za motorna vozila.

Pojav modernih tipov avtomobilov, kot so suvi, cuvi, savi in kar je še podobnih oznak za dvignjeno karoserijo in terenski videz, je vse skupaj le še bolj zakompliciral. Zapisano v prometnem dovoljenju je tako postalo zelo ohlapna kategorizacija avtomobilov.

andrej.leban@zurnal24.si