Država je popolnoma odpovedala pri zaščiti kupcev rabljenih vozil. Niti tisti, ki so imeli kot opozicija polna usta skrbi zanje, danes na odgovornih vladnih položajih niso storili še nič za izboljšanje stanja. 

Pred skoraj natanko štirimi leti je državni zbor na predlog ministrstva za infrastrukturo, ki ga je takrat vodil Peter Gašperšič (na fotografiji spodaj desno) sprejel posodobljen Zakon o motornih vozilih. Začel je veljati januarja 2018. Ena največjih novosti je bil 51. člen, ki govori o nepooblaščenih predelavah ali sprembah vozil. Na zahtevo EU in njene direktive 2014/45 je naša država sploh prvič predpisala kazen za tiste, ki bi manipulirali s števcem kilometrov. Gre za široko prisoten problem na škodo potrošnikov, ki so z nižjim uradnim zapisanim številom na števcu zavedeni in plačajo višjo ceno od realne vrednosti, manipuliranje pa vpliva tudi na napačno vzdrževanje, okvare, onesnaženje ... O tej problematiki je članice s posebnim poročilom opozoril tudi Evropski parlament in hkrati pozval k številnim konkretnim ukrepom za izboljšanje stanja na primeru zelo učinkovitih praks v nekaterih evropskih državah (Belgija, Nizozemska). 

Foto: Saša Despot Jernej Vrtovec in Peter Gašperšič

Naša takratna vlada je posledično kot "velike" novosti predvidela kazni za goljufe, popisovanje števcev na vsakokratnem tehničnem pregledu in vzpostavitev javne baze, v kateri bi lahko vsakdo preveril zgodovino vpisov stanja kilometrov nekega vozila za nekaj let nazaj. A tehnični pregledi si za novejša vozila sledijo le na štiri, nato pa na dve leti, prav tako ni bilo odgovora na vprašanje, kako zagotoviti, da ni imel avto zmanipuliranega števca še pred prvim tehničnim pregledom v Sloveniji.

Takratni opozicijski poslanci iz strank SDS in NSi so v parlamentarnem postopku zelo glasno opozarjali takratno vladajočo koalicijo (SMC, SD, Desus) na nedorečenost in zelo ohlapno zastavljen nadzor. Predstavnik ministrstva Robert Jerončič je novembra 2017 poslancem zagotavljal, da bo vzpostavljena baza rešila vse pomisleke, še posebej po nadgradnji sistemov, "ki jo pa načrtujemo po sprejetju tega zakona v prihodnjem letu, ko bodo pripravljeni tudi še podzakonski akti."

Že takrat so se iz strokovne javnosti slišali predlogi, da bi morali po zelo uspešnem zgledu Belgije začeti z obveznim vpisom kilometrov v javno bazo ob vsakem servisnem posegu na vozilu, tudi pri vulkanizerjih. Baza bi morala biti tako zastavljena, da bi samodejno opozorila na sumljive vnose. 

Štiri leta kasneje je Robert Jerončič še vedno sekretar ministrstva. Že od pomladi 2020 ministrstvo vodi Jernej Vrtovec iz NSi (na fotografiji zgoraj levo), katerega kolegi so bili največji kritiki zastavljene ureditve. Vmes ga je vodila Alenka Bratušek iz SAB. Do obljubljenih podzakonskih aktov ali drugih sprememb v štirih letih ni nikoli prišlo.

Zakon določa, da se z globo 1.000 evrov kaznuje lastnik, če se ugotovi manipulacija kilometrskega števca "z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, če je zanjo vedel". Za pravno osebo je globa 2.000 evrov, za odgovorno osebo pa 400 evrov.

Gospod minister, se vam zdi ta številka v redu?

Ob sprejetju zakona leta 2018 smo pri Žurnalu v članku "Naši goljufi se novemu zakonu lahko le režijo" opozorili, da bodo zaradi nedorečenega sistema brez skrbi goljufali dalje. Po štirih letih smo želeli preveriti, kako učinkovit je zakon v praksi. Zato smo na policijo in inšpektorat za infrastrukturo, ki sta edina pristojna organa za nadzor in kaznovanje malverzacij s števci, vprašali, s koliko primeri so imeli od leta 2018 do danes opravka. 

Inšpektorat za infrastrukturo je od leta 2018 do danes na zunanjo pobudo opravil en inšpekcijski nadzor, pa še to je šlo za dve tovorni vozili. Sumi so bili upravičeni, izdana je bila globa. 

Policija je po njenih podatkih v istem obdobju izvedla dva ukrepa zaradi prevrtavanja števca kilometrov.

Skupaj je država Slovenija v štirih letih našla štiri vozila s prevrtenimi kilometri! Po nekaterih predvidevanjih je na cestah v resnici celo do tretjina vozil, ki so že imela zmanipulirane kilometre na škodo zapeljanih zdajšnjih uporabnikov ter posledično celotne družbe.

Na podlagi tega [samo enega nadzora, op. a.] ne moremo podati ocene ali se je stanje na tem področju [zmanjševanja goljufij pri števcih] po uveljavitvi ZMV-1, dejansko izboljšalo.

Inšpektorat za infrastrukturo na vprašanje o doprinosu vpisovanja kilometrov na tehničnih pregledih in zagroženih kaznih

Foto: Anže Petkovšek Rabljeni avti

Zbirajo podatke o stotisoče vozilih brez prave koristi

Kaj sploh država naredi s podatki o prevoženih kilometrih kakšnega milijona vozil, ki jih na tehničnem pregledu redno vpisujejo v bazo? Jih s kom deli, služijo za kakršnekoli analize o stanju voznega parka in obrabi vozil, ali se kakšnemu inšpektorju na podlagi negativne oziroma vsaj sumljive razlike med dvema vpisoma na števcu za neko vozilo na zaslonu morda celo sproži alarm? Je od njih še kakšna vrednost kot pa le vzpostavljena javna baza z namišljeno zgodovino, ki zaradi opisanih pomanjkljivosti ne more biti relevantna?

Na Agenciji za varnost prometa, ki bdi nad delovanjem tehničnih pregledov in izpravnostjo vozil, so za Žurnal24 pojasnili, da je skrbnik "kilometrske" baze ministrstvo za infrastrukturo in da Vrtovčevo ministrstvo "teh podatkov nikamor ne pošilja." Tudi na Agenciji nimajo dostopa do njih, samodejne obdelave podatkov ni. "Podatki se obdelujejo potem, ko se izkaže nepravilnost in se dokazujejo v postopkih prekrškovnih organov." Štirikrat v štirih letih.

Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, ali obstaja avtomatski mehanizem opozarjanja na morebitni sum prevrtavanja števcev kilometrov. Odgovorili so, da tehnični pregled "izvajajo strokovne organizacije vozila v skladu s predpisi, ki na koncu postopka tudi podajo ugotovitev o tehnični brezhibnosti vozila." Na ministrstvu ob takšnem odgovoru gotovo dobro vedo, da ugotavljanje kršitve manipulacije števca ni pristojnost zaposlenega na tehničnem pregledu, temveč samo inšpektorja ali policista!

Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali še, ali načrtujejo kakšne spremembe in popravke očitno nedelujočega sistema za učinkovitejše preprečevanje zlorab. Odgovor Vrtovčevih strokovnjakov: "Slovenska zakonodaja s področja tehničnih pregledov vozil mora biti usklajena z evropsko, ki jo pripravlja Evropska komisija."

"Slovenska zakonodaja s področja tehničnih pregledov vozil mora biti usklajena z evropsko, ki jo pripravlja Evropska komisija."

Odgovor MZI na vprašanje, ali načrtujejo kakšne spremembe neučinkovite zaščitev kupcev

Ko smo jih glede na tak odgovor spomnili, da Belgija, Nizozemska, Slovaška, Nemčija in še številne druge države glede na poročilo Evropskega parlamenta takšnega izgovora ne poznajo, in da naj pojasnijo vsaj, ali so na ministrstvu po uveljavitvi zakona na začetku 2018 sprejeli kakršenkoli dodatni predpis, ki bi izboljšal problematiko, pa so dodatno pojasnili, da na ravni Evropske komisije poteka debata o projektu ODOCAR. "Predviden pilotni projekt, s katerim bi poskušali odpraviti goljufije prevoženih kilometrov, je fotografija števca, tako da bi to poskušali prilagoditi glavnim cestnim nadzorom. Podatkovne baze za branje števcev kilometrov v državah članicah EU bodo morale biti  medsebojno povezane, združljive in interoperabilne na ravni EU, da bodo omogočale mednarodno izmenjavo podatkov."

V načrtu je sicer tudi prenos podatkov iz centralnega registra vozil, ki ga upravlja AVP in v katerega se ob homologaciji (npr. pri "uvozu" rabljenega vozila k nam) vpiše stanje števcev, v evidenco registriranih vozil, od tam pa na portal eUprava. 

Belgija je s pametnimi ukrepi iz klasične države prevrtenih števcev v vsega dveh letih prišla na manj kot 0,20 odstotka (!) avtomobilov z lažnimi kilometri. Spremembo "v skladu z evropsko zakonodajo" so izvedli že pred 15 leti.

Manipulacija s kilometri je tehnično enostavna, s poceni napravico se opravi prek OBD II vmesnika.

Ob takšnem tempu odločevalcev, med katerimi so danes nekdanji kritiki, bodo slovenski kupci rabljenih vozil še dolgo podvrženi na milost ali nemilost (pre)prodajalcev. Pri nakupu rabljenih vozil se morajo zanašati sami nase, na prepričljive dokaze o opravljenih servisih ali pa avto kupiti pri verodostojnih ponudnikih. Primeri oglasov s preverjenimi kilometri so na portalu Doberavto.si.

andrej.leban@styria-media.si