Mini cooper SE, mimogrede, po novem se že osnovni mini imenuje cooper, saj so najosnovnejšo različico ukinili oziroma povišali, je po novem precej večji avtomobil. Na testu smo sicer vozili električno različico, ki se od bencinskih ne razlikuje po obliki, razlikuje pa se po malce drugačni električni platformi, ki je nastala v sodelovanju s Kitajci.
Ta mu prinaša malce večje mere. Z dolžino 3.858 milimetrov je namreč od predhodnika daljši za 13 milimetrov, s širino 1.756 milimetrov širši za 29 milimetrov, z višino 1.460 milimetrov višji za 28 milimetrov, medosna razdalja pa je z 2.526 milimetri za 31 milimetrov večja od predhodnikove.
Majhne a pomembne razlike
Razlike niso ravno velike, vendar pa se poznajo v notranjosti. Nad udobjem in prostornostjo prednjih sedežev, seveda relativno gledano na minijev segment, se nismo pritoževali niti doslej, a zadnja klop je bila večinoma rezervirana bolj za drobnarijo kot pa morebitne potnike.
Tudi zdaj sicer zadnja klop ne razmetava s prostornostjo, a je tam ravno toliko več prostora, da se lahko nanjo za krajše vožnje usedejo tudi odrasli potniki in ne le otroci. In tudi dostop je precej lažji in ne zahteva toliko akrobatskih veščin. Prtljažnik pa je z 210 litri ostal pričakovano skromen in mu nekaj prostora vzamejo tudi kabli, če jih seveda vozite s seboj.
Prostornost ob majhnih merah je bila sicer vrlina legendarnega starodobnega minija, ki ga je v petdesetih letih razvil Alec Issigonis, ne velja pa toliko za sodobno izvedbo minijev. Gotovo pa so bile prav vsem minijem doslej skupne privlačne oblike, čemur mini sledi tudi v zadnji generaciji.
Oblikovna prenova
In če se je prvi mini sodobne dobe leta 2001 radikalno razlikoval od svojega dolgoletnega predhodnika, ki je bil v več desetletjih bolj ali manj deležen le kozmetičnih sprememb, je potem v osnovi ohranjal enotno oblikovno linijo, zaradi katere je bilo različno stare minije kar težko ločiti med seboj. Zdaj je drugače, saj novega minija zagotovo ne bo nihče zamenjal z njegovim direktnim predhodnikom.
Oblikovno se namreč novi mini cooper SE precej razlikuje od predhodnika. Ne sicer toliko, da ga ne bi takoj prepoznali kot člana Minijeve družine, saj je obdržal vse atribute, kot so značilna, sicer malce bolj trapezasto oglata maska, okrogla v vogale karoserije pomaknjena žarometa, osnovna bočna linija, zadnje luči, ki še vedno posnemajo vzorec britanske zastave, čeprav moramo po novem vanj združiti levo in desno luč, in pa seveda okrogli centralni instrument v notranjosti.
Po drugi strani pa so oblikovalci novemu miniju cooperju (v vseh motornih različicah) namenili tako posebne oblike, da verjetno vsem ne bo všeč. Namesto elegantno tekočih oblik predhodnika bi lahko rekli, da deluje malce "nabuhlo". Vendar pa: ko ga nekaj časa opazujete in je prvi vtis mimo, dejansko opazite, da so spremembe precej manjše kot denimo pri večjem countrymanu.
Preureditev kabine
Gotovo pa se malce več "nabuhlosti" odrazi v notranjosti, ki kljub prej opisanim le manjšim povečanjem mer, daje vtis, da je precej bolj zračna. K temu je sicer pripomogla tudi drugačna ureditev kabine. Sredinski greben je namreč zelo ozek in dejansko razpolaga le z nekaj predalčki in držali plastenk ter nenavadnim naslonom za komolce, vse drugo pa je preseljeno na samo armaturno ploščo, ki je tudi oblikovana tako, da z nenavadno konveksno ukrivljenostjo poveča občutek prostora.
Poleg tega pa je, tako kot vrata, oblečena v kombinacijo tkanine in usnjenih pasov ter za občutek malce pretrde plastike. Kombinacija vam je gotovo lahko všeč in nam je gotovo bila. Vsekakor pa je, kot se pohvalijo pri Miniju, veliko površin v kabini iz okolju prijaznih in recikliranih materialov, ki so izdelani dovolj kakovostno, da ne bi nihče opazil razlike.
Ko se usedete na voznikov sedež, najprej opazite, da je izza volanskega obroča izginila klasična instrumentna plošča, ki je bila že v prejšnjem miniju digitalizirana, in jo nadomešča le še majhen projekcijski zaslon, kjer se podatki ne projicirajo na vetrobransko steklo, ampak po starem na majhen zaslonček. Digitalno armaturno ploščo so namreč konstruktorji preselili na osrednji zaslon infozabavnega sistema, ki je še naprej okrogel, a tudi precej večji in z boljšo grafiko od predhodnika.
Prijazni psiček
Predvsem pa omogoča predvajanje veliko več podatkov, med drugim tudi različne animacije in podobno. Med drugim si lahko nastavite tudi lastno ozadje ali pozdravno animacijo ter celo avatar, ob zagonu avtomobila pa vas pozdravi Minijeva maskota, psiček Spike, ki vam pomaga tudi pri določenih opravilih. Na voljo so tudi videoigre in podobni pripomočki, izkušnjo spremljajo različni zvoki, v notranjosti se lahko spreminjajo barve in tako naprej.
Kombinacij ureditve delovnega oziroma bivanjskega okolja je toliko, da jih boste težko vse izkoristili. Sistem je sicer zasnovan tako, da komunicira z vami in omogoča tudi glasovno upravljanje, čeprav le v angleščini in še to, če vas razume. Po drugi strani pa lahko na vse skupaj pozabite in avtomobil vozite povsem analogno. Škoda le, da je s sredinske konzole izginil okrogli regulator, ki je bil v marsičem bolj učinkovit od neposrednega upravljanja z dotiki na zaslonu.
Na majhnem sklopu pod zaslonom pa je kljub temu ostalo (ter na volanskem obroču) nekaj analognih stikal in regulatorjev. Predvsem to velja za zagonsko stikalo, ki ga zasukamo kot klasični ključ, stikalo za izbiranje voznih načinov oziroma "experiences" (izkušenj), kot to pravijo pri Miniju, ter predvsem majhnega stikala za upravljanje pogonskega sklopa.
Zmogljivejši električni pogon
Seveda gre za električni pogonski sklop, ki je ena največjih sprememb, ki jih je bil deležen novi mini cooper SE. Ne toliko, ko gre za samo moč elektromotorja. Mini cooper namreč v različici SE razpolaga z močjo 160 kilovatov in navorom 330 njutonmetrov. Ob dobrih 300 kilogramih masnega prirastka zaradi večje baterije mu namreč dodatna moč pride prav.
Namesto baterije s kapaciteto 32,6 kilovatne ure ima namreč po novem precej bolj zmogljivo baterijo s kapaciteto 54,2 kilovatne ure. Če smo se prej pritoževali, da električni mini lahko s polno baterijo dejansko prevozi le tja do 150 kilometrov, torej je bolj stilsko zavesten mestni avtomobil, je novi mini cooper SE v tem pogledu precej drugačen.
Računamo lahko na doseg vsaj 300 kilometrov ali celo več, torej se lahko v Sloveniji brez strahu odpravimo na skoraj vsako pot. Ob tem pa je učinkovito tudi polnjenje, saj lahko na hitri polnilnici baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnite v dobre pol ure. Če pa so komu dovolj lastnosti prejšnjega minija SE, pa si lahko še vedno omisli enako motorizirani "osnovni" mini cooper E.
Vožnja še naprej vzbuja veselje
Zelo dinamičnemu motorju ustreza tudi ostala vozna tehnika, saj mini cooper SE kljub razmeroma veliki masi za tako majhen avtomobil, ki seveda izhaja iz mase baterije, ohranja občutek vožnje gokarta. Vzmetenje se sicer rado s precej tresenja odzove na kratke neravnine, na lepših cestah pa je občutek zelo dober, saj tudi novi električni mini, tako kot njegovi predhodniki z električnim ali klasičnim pogonom, ohranja prijetno razmerje med odrezavo športno vodljivostjo in še vedno udobnim vzmetenjem, zato je vožnja lahko pravo veselje.
Mini cooper SE torej tudi v novi generaciji ostaja pravi mini, ki v sodobnih izvedbah v nasprotju s starodobnim vzornikom nikoli ni bil zares avtomobil za širše množice, ampak bolj butični izdelek za tiste, ki si ga lahko privoščijo, in predvsem, ki ga želijo imeti zaradi njegovi voznih lastnosti in navsezadnje tudi zaradi privlačne oblike in mladostnega sloga.
In takšna je tudi njegova cena. Za 49.104 evrov, koliko je stal odlično opremljeni testni mini cooper SE, lahko kupite tudi marsikateri bolj vsakdanje uporaben in večji električni avtomobil. Vendar pa gotovo ne dobite kombinacije dinamične vožnje, vpadljivih oblik in dodatkov ter stilskega nastopa, ki ga ponuja mini.
49 jurjev za tako sranje,a so normalni
Ha-ha-ha! Kakšna cena!