Ljubljana ima ambiciozne cilje glede zmanjševanja onesnaženosti zaradi prometa in uvajanja trajnostne mobilnosti, kar nenazadnje priča naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 ter porast števila kolesarjev. A način ločevanja, kateri so "čisti" in kateri "umazani" avtomobili v primeru prenovljene Slovenske ceste kaže, da bi se bilo dobro nekoliko posvetiti tudi aktualnim trendom v avtomobilski industriji. 

Na obletnico osvoboditve Ljubljane 9. maja naj bi znova odprli eno njenih osrednjih ulic. Slovenska cesta bo po obsežni prenovi med Čopovo in Šubičevo ulico znova predana v uporabo, le da bo promet odslej po njej zelo omejen.

Čeprav so se izjalovili prvotni načrti, da bi na odseku med Šubičevo in Gosposvetsko ulico veljal režim t. i. skupnega prometnega prostora, pa bo za navadne lastnike avtomobilov odsek praktično zaprt. S pešci in kolesarji si bodo sedem metrov široko betonsko ploščad lahko delili le avtobusi LPP, stanovalci na območju, gostje hotela Slon, vozila Pošte Slovenije in "okolju prijazni avtomobili taksi vozil" s posebnim dovoljenjem MOL.

Pri taksistih pa se zatakne. Že pred časom smo pri zurnal24.si pisali o propadlem razpisu za ekološki taksi, ki bi vozil po središču Ljubljane. Razpis je od morebitnih interesentov zahteval po eni strani stroge pogoje glede vrste pogona vozil, po drugi strani pa je bila meja ekološkosti nenavadno ohlapna, še posebej ob dejstvu, kako nizke izpuste so (vsaj po tovarniških meritvah) že sposobni dosegati najnovejši avtomobili. 

Zgodba pa se v primeru Slovenske ceste ponavlja. Po njej bodo smeli voziti le tisti taksisti, ki se bodo vozili v "okolju prijaznih vozilih", pri čemer se v Rotovžu še vedno sklicujejo na kar sedem let (takrat je denimo veljal še standard euro 4) staro specifikacijo o tem, kaj naj bi pomenilo ekološko vozilo.

Poenostavljeno povedano je to za uradnike župana Zorana Jankovića avtomobil, ki ga lahko žene le hibridni pogon (torej tudi dizelsko-električni princip), elektrika, stisnjeni zemeljski plin (metan, nikakor pa ne precej bolj razširjeni in prav tako čist LPG utekočinjen naftni plin) ali vozilo na vodik.

Ob naštevanju teh "trajnostnih" pogonov pa odlok o avtotaksi službi kljub vmesni trikratni novelaciji še vedno meni, da je za "ekološko" vozilo dovolj, če zadošča euro 5 standardu glede izpustov trdnih delcev in toplogrednih plinov, pa čeprav z letošnjim letom že pričenja veljati precej ostrejši euro 6 standard, na kar so se avtomobilski proizvajalci že pred časom pripravili. 

Na trgu je leta 2015 skratka ogromno avtomobilskih modelov, ki kljub "klasičnemu" dizelskemu ali bencinskemu pogonu z uradnimi številkami glede izpustov zlahka padejo pod 110 gramov CO2 in zadostijo drugim kriterijem.

Glede na seznam, objavljen na spletni strani Agencije za okolje in prostor, smo našteli kar 559 različic novih avtomobilov v uradni prodaji na našem trgu z izpustom, manjšim od 110 gramov CO2. Ker seznam izvira iz konca leta 2014, ne upošteva še vsaj osmih električnih in hibridnih modelov, ki so od takrat na voljo slovenskim kupcem. Če bi torej v resnici veljalo osnovno počelo o nizkih izpustih, bi bilo torej skupno dovolj čistih za promet po Slovenski cesti vsaj 567 različnih avtomobilov, a jih tako nasprotujočim se pogojem župana Zorana Jankovića ustreza komaj 24.

Če bi želel biti vizionar, bi dovolil le električne 

Kako omejena je zelena taksi politika ljubljanskega župana, je že pred časom pokomentirala tudi Angela Pisanu, urednica revije Green Fleet Magazine iz Velike Britanije. "Za stroge centre mesta je edina prava izbira za taksiste lahko le električno vozilo, še posebej če je manjših mer in so na voljo ustrezne polnilnice," je povedala za zurnal24.si in ob tem opozorila na zgled Londona, v katerem je tamkajšnji župan Boris Johnson lani začel uresničevati drzen načrt, po katerem bo strogo središče Londona postalo "ultranizkoemisijska" cona.

andrej.leban@zurnal24.si