Če bo uresničen načrt avtomobilske industrije, bodo baterijska vozila čez deset let resna alternativa vozilom z motorji na notranje zgorevanje. Za prodor e-vozil bo ključno zagotoviti dovolj akumulatorjev za shranjevanje energije. Tesla je zgradila svojo prvo gigatovarno v ZDA, zdaj išče lokacijo za drugo tovarno v Evropi. Pri VW ocenjujejo, da bo svet do leta 2025 potreboval kar 40 gigatovarn baterij. V Sloveniji je po ocenah naših strokovnjakov ne bo, saj so bile tudi pretekle naložbe napačne.
Ulrich Eichorn, odgovorni za raziskave in razvoj pri koncernu Volkswagen je prepričan, da bo do leta 2025 vsako četrto novo prodano vozilo električno oziroma baterijsko. Sem štejemo še klasične hibride in priključne hibride, ki danes omogočaja brezemisijsko poemagovanje poti do okoli 50 kilometrov daleč.
Pri skupini Volkswagen so tako na podlagi ocen proizvodnje vozil na elektriko izračunali, da bo svet leta 2025 potreboval okoli 40 gigatovarn za proizvodnjo baterij za e-vozila.
Milijarda in pol za šest blok Teša
"Mi smo svoje adute zaigrali v Teš 6 in podobnih neumnih investicijah,“ meni Andrej Pečjak, ustanovitelj in vodja Inštituta Metron, ki prestavlja meje pri učinkovitosti električnih vozil.
Slovenec, ki je bil leta 2015 nominiran za prestižno nagrado v eni izmed kategorij 2015 World Technology Network, Pečjak oziroma njegova ekipa so si nominacijo prislužili z odmevnim dosežkom, ko je Pečjak na reliju Wave s svojim vozilom metron 7 ("elektrificirana" serijska mazda 5) z enim polnjenjem prevozil rekordnih 826 kilometrov poti s povprečno hitrostjo 72 km/h, navaja, da nas je Teš 6 stal skoraj milijardo in pol evrov, Teslova gigatovarna baterij pa bo, ko bo končana, stala "zgolj" trikrat toliko.
"Teš 6 je in bo izguba, Teslova gigatovarna baterij pa je danes "game changer" svetovnega formata. Velike odločitve pri nas dela politika, ta pa je do kolen, če že ne do vratu, pogreznjena v korupcijo, strokovno pa je hkrati povsem nekompetentna,“ pravi Pečjak, ki dodaja, da so sicer tudi pri nas politiki, ki skušajo kaj spremeniti na tem področju, a ga: "Zgrabijo za lovke "hobotnice" in ga potopijo nazaj v kalužo ... Pri nas bi tako za gigatovarno zgolj poniknilo pet milijard, tam, kjer bi morala stati tovarna, pa bi zevala največja gradbena jama na svetu.“
Stopil v stik z bruseljsko birokracijo
Da v Sloveniji ne bomo imeli tovarne baterij meni tudi Robert Dominko, ki na Kemijskem inštitutu v Ljubljani skupaj s svojo ekipo razvija novo generacijo magnezijevih baterij prihodnosti za vozila. Dominko pravi, da imamo v Sloveniji že danes dovolj znanja o električnih avtomobilih in tudi baterijah oziroma akumulatorjih. Na nekaterih področjih smo po njegovih ocenah tudi v svetovni špici: "Tu ne mislim samo na razvoj baterij, ki je še daleč od proizvodnje, temveč tudi na razvoj določenih konceptov in nišnih področij. Če se osredotočim samo na razvoj baterij, je le-ta zelo drag in ne vidim podjetja, ki bi v Sloveniji bil sposoben narediti kakšno gigatovarno.“
Dominko je pred leti kar sam stopil v stik z evropsko birokracijo v Bruslju, kjer pa še sami niso bili popolnoma enotni ali naj ima Evropa proizvodnjo baterij ali ne. "To so bili le pogovori v nižjih uradniških krogih. Gotovo je le eno, da če bomo odvisni od proizvajalcev iz daljnega vzhoda, ni nujno, da bomo imeli dostop do najbolj kakovostnih izdelkov, kar posledično pomeni nižjo kakovost izdelkov »Made in EU«. Nekako pa se mi zdi, da se v Evropi nič ne dogaja na tem področju. Mogoče imamo priložnost pri naslednjih generacijah baterij, prevlada na področju Li-ionskih akumulatorjev je na daljnem vzhodu."
In prav to počnejo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer Dominko razvija magnezijeve baterije. Projekt so močno podprli pri japonski Hondi. Namen projekta je razviti novo generacijo akumulatorjev za električna vozila, ki bodo tri- do štirikrat zmogljivejši in za približno polovico cenejši od litij-ionskih akumulatorjev, ki se uporabljajo v današnjih električnih vozilih. Eno polnjenje naj bi zadostovalo za 500 do 800 kilometrov vožnje.
Zanimivo bi bilo slišati odziv javnosti na gigatovarno v Sloveniji
Z Dominkom smo se dotaknili tudi Teslove gigatovarne baterij, ki jo bo gradila tudi nekje v Evropi. "Tesla (v bistvu Panasonic) naj bi imel že ogledano lokacijo v državi, kjer so veliko bolj odprti za naložbe iz tujine in nas že prehitevajo v gospodarskem smislu. Obenem pa se na Poljskem in Madžarskem gradijo tovarne baterij“, pravi slovenski strokovnjak, ki kot šibke točke Poljske, Madžarske in podobnih držav vidi v tem, da vse te države nimajo tradicije na baterijskem področju, podjetja iz daljnega vzhoda pa bodo predvsem izkoriščala poceni delovno silo in spodbude držav. Po njegovih besedah bi bilo zanimivo videti odziv javnosti, kakšno bi bilo javno mnenje, če se slučajno, kateri proizvajalec odloči postaviti proizvodnjo v Sloveniji.
Tesla ne bi čakala naše birokracije
Kaj bi morala Slovenija imeti, da bi lahko razmišljali o gigatovarni tovarni baterij? Smo to sposobni narediti sami, ali je možnost za kaj takega le, če pritegnemo k sebi kakšnega investitorja? Smo ta vlak že zamudili?
Pečjak pravi: "Slovenija sama brez partnerjev seveda ne bi mogla narediti gigatovarne baterij. Za kaj takega bi se lahko odločil kakšen tuj investitor, vendar se ne bo, ker imamo neugodno davčno zakonodajo in zmešane predpise. Pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj traja pri nas dalj časa, kot pa se objekt gradi. Tesla je izbrala za lokacijo svoje gigatovarne Nevado ravno zaradi tovrstnih ugodnosti, svoje pa je dodalo še podnebje, saj je v Nevadi zaradi velike osončenosti dokaj enostavno zgraditi energetsko samooskrbno tovarno.“
Teš 6 je bil zlata jama za ljudi blizu F21 ,SD ,LDS, ZARES, sedaj pa že nestrpno čakajo na 2. …
Zakaj? Ker politiki potem ne morejo krast.