Direktiva o čezmejnem kaznovanju voznikov naj bi bila letos tudi v Sloveniji z veliko zamudo vendarle dokončno uvedena, potem ko bi jo morali v nacionalno zakonodajo spraviti že konec leta 2013. Vmes je prišlo sicer do zapleta, saj je Evropsko sodišče delno razveljavilo direktivo, tako da je morala iti popravljena različica znova skozi postopek sprejemanja v Bruslju. Sedaj jo mora potrditi le še Evropski svet, medtem ko je ministrstvo za infrastrukturo pred dnevi v vladno proceduro podalo predlog sprememb Zakona o motornih vozilih, ki bi našo zakonodajo uskladil z zahtevami glede izmenjave podatkov z drugimi članicami.
Poenostavljeno direktiva določa, da bo lahko rezident katerekoli članice EU kaznovan za določene prometne prekrške, ki jih stori v drugi članici, s tem pa se bo odpravila anonimnost in zagotovila večjo enakopravnost. Doslej namreč temu ni bilo tako zaradi neusklajenosti članic, te so imele sklenjene le bilateralne dogovore, kot denimo med Slovenijo in Avstrijo.
Za zdaj bodo nerezidentje lahko kaznovani za osem večjih skupin prekrškov, podatki zanje pa bodo prek kontaktnih točk, ki jo mora vzpostaviti vsaka članica, avtomatsko prehajali med njimi.
Po žepu udari tudi premožne
Nekatere članice pa poznajo tudi sistem kaznovanja glede na višino dohodka kršitelja. Ker višino kazni določa država, v kateri je nastala kršitev, se postavlja vprašanje, ali lahko nek nadpovprečno bogat Slovenec tvega visoke zneske, če se na tujem preveč pregreši. Še posebej je v ospredju Finska, ki ne pozna "kapice" in lahko kazni dosegajo astronomske zneske, kot je pokazal nedavni primer, ko je nek domači poslovnež zaradi prekoračitve hitrosti za 23 km/h plačal 54.000 evrov kazni. Sistem s "kapico" poznajo na Švedskem, pa tudi v Švici, ki sicer ni članica EU.
Zanimivo na Finskem, kjer je tovrstno kaznovanje v uporabi že skoraj stoletje, takšen sistem velika večina prebivalcev podpira, saj se jim zdi najbolj pravičen, so za zurnal24.si pojasnili s finskega ministrstva za transport. Za blažje prekrške oziroma prekoračitve za vse velja ista tarifa, sistem odvisnosti od prihodka (t. i. day fine) pa se prične uporabljati šele ob hujših kršitvah, kar je v primeru prehitre vožnje prekoračitev za več kot 20 km/h nad predpisano mejo.
Policist oziroma sodnik določita višino kazni tako, da ovrednotita težo prekrška s točkami, te pa množita s koeficientom, izračunanim na podlagi dohodka osebe glede na zadnjo davčno napoved (ponavadi ena šestdesetina povprečnega mesečnega dohodka kršitelja, pri čemer so upoštevane določene olajšave). Te podatke prek podatkovne povezave s policistovim avtomobilom ali terminalom na sodišču avtomatsko zagotavlja njihova davčna uprava, a tako, da policist ali sodnik nimata vpogleda v celotno napoved kršitelja.
Upajo v resnicoljubnost
Vse v redu in prav, a kako bo nek tuji policist prišel do davčne napovedi Slovenca? Na slovenskem ministrstvu za pravosodje pravijo, da direktiva omogoča "čezmejno pridobivanje podatkov o lastniku motornega vozila, s katerimi je bil storjen prekršek, prekrškovni organ pa se odloči ali bo nadaljeval postopek v skladu s prekrškovno zakonodajo."
A v praksi bo težko, priznavajo tudi Finci. Ville Hinkkanen iz pravosodnega ministrstva je v telefonskem pogovoru pojasnil, da bo sistem "day fine" za nerezidente težko izvedljiv oziroma se bo moral nerezident v takšnih primerih na kraju samem preprosto sam izjasniti, kakšni so njegovi prihodki. Na tej osnovi pa mu bo potem odmerjena kazen. Ali bo postopek podoben v primeru, ko bo nerezident dobil kazen po pošti domov, če ga bo recimo posnel stacionarni radar, Hinkkanen ni znal pojasniti.
Pa ni malce naivno pričakovati, da bodo bogati kršitelji iz tujine povedali resnico glede premoženja? V tem primeru jih lahko čaka ovadba zaradi laganja, je bil na podlagi skandinavske etike samozavesten Finec. Če ne dosegate povprečne finske plače, ki znaša 2.330 evrov, potem pretirane skrbi vendarle nimate, še posebej če boste spoštovali predpise.