Ste se že znašli v popolnem zastoju na avtocesti, čez čas pa promet brez očitnega razloga sam od sebe zopet steče? Temu pravimo fantomski zastoj, zanj pa smo večinoma krivi vozniki sami.

Izmerili smo Tako majhen, pa tako prostoren

Znanstveniki Univerze v Illinoisu so z eksperimentom dokazali, da možnost fantomskega zastoja močno zmanjša že eno samo avtonomno vozilo. To je v skupini dvajsetih avtomobilov edino uspešno držalo konstantno potovalno hitrost ter s tem poskrbelo za ugoden prometni tok vseh avtomobilov.

Prometni zastoji so vse bolj pogost del našega vsakdana, saj se količina vozil vztrajno povečuje, infrastruktura pa trendu preprosto ne more slediti. Medtem ko so nekateri posledica prometnih nesreč, del na cesti ali kakih drugih izrednih dogodkov, poznamo tudi situacije, ko se zdi, da se zastoj pojavi brez pravega razloga. Pravimo jim fantomski zastoji, saj se pojavijo ravno tako 'od nikoder' kot nato izginejo.

Avto Tujci ne nergajo nad zastoji na slovenskih AC, Slovenci pač

Težava v neupoštevanju prometnih predpisov in v nezbranosti

Inštruktor varne vožnje Brane Legan pravi, da so za fantomske zastoje v prvi vrsti krivi vozniki, oziroma njihove vozniške navade. Naglo zaviranje in pospeševanje, premajhna varnostna razdalja in neupoštevanje predpisov so glavni vzroki za to, da promet ni tekoč, ampak prihaja do nepotrebnih zastojev.

Foto: Boštjan Tacol Brane Legan

"Ključno je predvidevanje dogodkov v prometu in pravočasno reagiranje nanje. Če le deset odstotkov voznikov prehitro zavira pri omejitvi hitrosti, namesto, da bi hitrost počasi prilagodili, to lahko povzroči zastoj s popolno zaustavitvijo. Na nenadne reakcije voznika spredaj namreč tisti za njim reagira zakasnelo in tako tudi vsak naslednji. Posledica pa je močno upočasnjen tok prometa", je povedal Legan. Ob tem je dodal, da se še posebej lepo vidi pomanjkanje znanja in kulture v primeru zoženja z dveh na en vozni pas, saj tam sistem zadrge skorajda nikoli ne deluje. O tem Legan pravi, da: "se vozila zelo hitro razvrstijo le na tisti pas, ki bo kasneje ostal vozen in s tem ustvarjajo nepotrebno dolgo kolono. Velikokrat se na sredino vozišča postavi tovornjak, ki z blokiranjem obeh pasov poskrbi, da je razvrščanje po principu zadrge nemogoče.'

Inštruktor varne vožnje Brane Legan pravi, da naj bi voznikom deset let po opravljenem vozniškem izpitu ostalo le še okoli 25 odstotkov znanja iz avtošole. Zato je redno obnavljanje znanja, ki lahko pomaga preprečiti tudi morebitne fantomske zastoje, izjemno pomembno.

Rešitev je v premišljeni vožnji

Dejstvo je, da se v današnjem svetu večini nekam mudi, izgubljeni čas pa poskušamo nadoknaditi na cesti. Kljub temu, da smo verjetno na svoji vsakodnevni poti tudi sami prišli do zaključka o tem, da se agresivno hitra vožnja praviloma ne izplača, to še vedno počnemo. Nagle reakcije (pospeševanje in zaviranje) ter pogoste menjave voznega pasu so nekaj, kar nam daje občutek hitrosti, pa čeprav s tem v praksi ne pridobivamo časa. Protistrup zastojem pa je ravno obratna tehnika zmernega pospeševanja, zaviranja in čim manj pogosto menjavanje voznega pasu. Vsaka naša reakcija ima namreč pri ostalih udeležencih v prometu protireakcijo, ki se od enega drugega vozila še potencira.

Foto: Volvo Avtonomna vožnja

So rešitev vozniški pripomočki?

Legan pravi, da so pripomočki kot aktivni tempomat, sistem za ohranjanje voznega pasu in podobni prav gotovo dobrodošli, saj ti delujejo veliko bolj premišljeno in umirjeno kot mnogi vozniki. "Dokler bo v vožnjo vpleten človeški faktor, se bodo dogajale napake zaradi katerih bodo fantomski zastoji del prometnega vsakdana. Vseeno pa se z vsakim elektronskim pomagalom možnost za nastanek kolone ali popolne zaustavitve zmanjšuje," je povedal.