Danes lahko v marsikaterem avtomobilu zgolj s kretnjo roke ali govornim ukazom v infozabavnem sistemu odpirate nove menije, upravljate navigacijsko napravo ali klimatsko napravo, za dotik občutljive površine tekočih kristalov pa vam prikazujejo hitrost, motorne, vrtljaje, količino energije v posodi ali bateriji, doseg in podobno, poleg tega pa še podatke o vremenu, prometu in omogočajo vnose v predvajalnik glasbe ali koledar. Veliko zadev je torej namesto fizičnim stikalom zaupanih navideznim stikalom, glasovnemu upravljanju in kretnjam rok.

Sledenje željam kupcev

Thomas Harter, strokovnjak za interaktivne digitalne rešitve pri podjetju Elektrobit, je za Automotive News Europe povedal, da so to kupci avtomobilov v zadnjih letih pričakovali in vehementno zahtevali, saj gre za digitalno okolje, ki so ga že leta vajeni s svojih pametnih telefonov in tabličnih računalnikov.

Foto: VW vw golf infotainment

Vendar pa, dodaja Harter, je med potrošniško elektroniko in avtomobili ključna razlika. Upravljanje pametnih telefonov in tabličnih računalnikov ni podvrženo tolikšnim omejitvam kot avtomobilska elektronika. Samsung, Apple in drugi proizvajalci potrošniške elektronike od uporabnika radiu zahtevajo vso pozornost in tudi programsko opremo zasnujejo na tak način, da ga povsem zaposli. Avtomobilski zasloni pa morajo delovati povsem drugače, saj morajo čim manj motiti uporabnikovo pozornost. Ta mora namreč ostati pozoren na cesto, ne pa slediti dogajanju na zaslonu.

Pomoč umetne inteligence

Avtomobilska industrija se zdaj trudi, da bi to nasprotje premostila z vse bolj sposobno umetno inteligenco. Čez nekaj let naj voznik ne bo več upravljal infozabavnega sistema s pomočjo umetne inteligence, ampak bo kar umetna inteligenca predvidela njegova pričakovanja in poskrbela za ugodno vzdušje v avtomobilu.

Umetna inteligenca bo voznikove želje predvidevala na osnovi prejšnjih zahtev in želja in bo v skladu z njimi neodvisno upravljala določene akcije. Voznika bo lahko vodila skozi navigacijo, mu nastavila optimalni položaj sedenja in temperaturo kabine, ter kabino osvetlila v skladu z voznikovim počutjem. S tem bo odpadla tudi potreba po številnih klikih in fizičnih sprehodih skozi menije in obupnem iskanju pravih funkcij, ki voznikom jemlje veliko pozornosti.

Foto: Daimler multimedijski sistem, infozabavni sistem, infotainment, avtoradio

Prizadevanja za analognost

Tako pravijo proizvajalci, s katerimi se ne strinjajo vsi deležniki. Nekatere ustanove se namreč zelo zavzemajo ali celo zahtevajo vrnitev klasičnih gumbov in stikal v avtomobile. Po njihovem mnenju uporaba navideznih stikal ni povsem varna. Ena od teh organizacij je tudi Euro NCAP, ki je spomladi sprejela pravila, po katerih bo preobsežna uporaba za dotik občutljivih navideznih stikal lahko proizvajalcem odvzela točke.

Od leta 2026 bo namreč Euro NCAP zahteval fizične gumbe ali stikala za pet funkcij, brez katerih avtomobil ne bo mogel osvojiti pet zvezdic. Te funkcije so vklop utripalk, opozorilnih luči, brisalniki vetrobranskega stekla in stikalo za nezgodni klic SOS. Poleg tega se pri Eurocap zavzemnajo, da bi bilo še več fizičnih gumbov, pri čemer izpostavljajo nastavitve sedežev in vzvratnih ogledal ter klimatske naprave.

Sodelavec svetovalne družbe Oliver Wyman Andreas Nuenhaus pravi, da dogajanje s stikali kaže učinek nihala, ki je značilno za različne razvojne faze. Ljudje se najprej navdušijo za nove tehnologije, kakršna so za dotik občutljiva stikala, ki jih proizvajalci zato preveč vgrajujejo, sčasoma pa se zadeva nekoliko povrne k prejšnjemu stanju in prevlada najbolj učinkovit kompromis med starimi in novimi tehnologijami. Včasih pa je pri tem potrebna tudi pomoč zakonodajalcev in regulatorjev.

Foto: Andrej Leban Tesla model 3

Štirikrat počasnejše upravljanje

Študije so pokazale, da so povsem legitimni tudi pomisleki zaradi varnosti brskanja po kompleksnih menijih, predvsem če so v avtomobilih velikanski zasloni, kakršnega denimo ima tesla model X, kjer je na sredi armaturne plošče kar 17-palčni zaslon. Nienhaus prav, da je zorni kot na spodnji rob takšnega zaslona drugačen kot na fizična stikala, predvsem če voznik ne dobi nobenega haptičnega ali zvočnega potrdila, da se je res kaj spremenilo.

Švedska avtomobilska revija Vi Bilägare je pred časom izvedla zanimiv poskus. Vozniki so po letališki stezi s hitrostjo 110 kilometrov na uro vozili enajst trenutnih avtomobilov različnih proizvajalcev in 17 let star volvo V70. Vmes so morali izvesti različne preproste naloge, kakršne so bile menjava postaje na avtoradiu ali nastavitev klimatske naprave.

Za najbolj neposredna so se ta pravila izkazala v volvu V70 iz leta 2005. V njem je voznik nalogo opravil znotraj desetih sekund, ko je avtomobil prevozil 306 metrov. Najslabše se je izkazal MG marvel R, kjer je bilo za enake naloge potrebnih 44,6 sekunde, ko je avtomobil prevozil 1,37 kilometra. To je bilo kar štirikrat več kot v starem volvu.

Kritike sodobnega upravljanja avtomobilov so torej do neke mere upravičene, vendar pa je treba upoštevati, da so v zadnjih desetih letih funkcije v avtomobilu eksplodirale in da je infozabavni sistem potreben že za upravljanje sistemov za varnost in pomoč vozniku. Novim načinom upravljanja se v avtomobilih torej ne bomo mogli kar odpovedati, ampak bodo morali proizvajalci odkriti določen kompromis med haptičnim in virtualnim upravljanjem.

dezurni@styria-media.si