Za večjo varnost v cestnem prometu bodo morala biti z letom 2024 vsa nova vozila opremljena s celo vrsto elektronskih nadzornih in asistenčnih sistemov, so se na podlagi lanskih predlogov Evropske komisije dogovorili pogajalci Evropskega parlamenta in članic EU. S tem se tlakuje tudi pot v prihodnost s samovozečimi vozili.

Evropska komisija je tretji in zadnji sveženj ukrepov za posodobitev evropskega prometnega sistema predlagala maja lani, pogajalci obeh zakonodajalcev v uniji, Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki združuje predstavnike članic povezave, pa so se zdaj dogovorili, da bodo morali izdelovalci osebnih avtomobilov, lahkih dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov v prihodnje vozila opremiti s skoraj 30 različnimi elektronskimi nadzornimi in asistenčnimi sistemi.

Večina tehnoloških rešitev bo morala biti v zasnovo novih modelov vozil (ob homologaciji) vključena z 2022, z letom 2024 pa bo obvezna za vsa novo izdelana vozila, torej tudi za nova vozila obstoječih modelov.

Poznavalci menijo, da gre za največji mejnik v zgodovini varnosti prometa od uvedbe varnostnih pasov. 

Grešiti v avtomobilih bo precej težje

Med omenjenimi tehnologijami so avtomatski zavorni sistemi, sistemi za ohranjanje voznega pasu, asistenčni sistem za spremljanje hitrostnih omejitev in opozarjanje na prekoračitev hitrosti ter posodobljeni varnostni pasovi.

Obvezen bo tudi samodejen nadzorni sistem, ki bo prepoznaval prekomerno uživanje alkohola in blokiral vžig motorja, opozorilni sistem v primeru zmanjšane pozornosti voznika (npr. pri uporabi pametnih mobilnikov), senzorji ali kamera za vzvratno vožnjo in signal za zaviranje v sili, povzema STA.

Nekatere vozniške organizacije s predlaganim niso povsem zadovoljne. V britanskem združenju AA opozarjajo, da tako visok predlagan nadzor nad početjem voznika, še posebej glede prekoračitve hitrosti, še ne pomeni, da nesreč ne bo več. 

Predsednik AA Edmund King se je za BBC strinjal, da je večina predlaganih sistemov sicer zelo dobrodošlih, obstajajo pa predvsem dvomi v sisteme ISA (inteligentni nadzor hitrosti), ki bodo avtomatsko prilagajali hitrost vozila trenutni omejitvi, oziroma bo stopalka za plin vozniku na nek način preprečevala, da bi vozil prehitro. To bi lahko v običajnih okoliščinah pomenilo tudi težave, ko bi bilo treba prehiteti kakšno počasno vozilo, recimo traktor, zmanjšanje hitrosti pa po mnenju združenja še ne pomeni, da se počasna vozila ne morejo zaleteti. "Najboljši omejevalnik hitrosti je voznikova noga," je bil jasen King. 

Glede tovornjakov komisija predlaga obvezne sisteme za merjenje tlaka v pnevmatikah, spremenjena zasnova vozila naj bi izboljšala vidljivost voznikov, da bi lažje opazili voznike motorjev in koles, vgrajene pa naj bi imeli tudi detektorje gibanja.

Pogajalci Evropskega parlamenta so v nova pravila vnesli tudi zahtevo po neke vrste črnih skrinjicah vozil oz. shranjevalcih podatkov o vožnji, ki bodo pomagali policiji pri ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč.

Rešili naj bi ogromno življenj

Evropska komisija ocenjuje, da bodo dogovorjeni ukrepi, ki jih morata parlament in svet uradno še potrditi, pomagali do leta 2038 rešiti več kot 25.000 življenj in preprečiti vsaj 140.000 težkih poškodb letno ter pomagali na poti k viziji nič smrtnih žrtev in težkih poškodb na cestah do leta 2050.

Leta 2017 je na evropskih cestah po navedbah komisije umrlo 25.300 ljudi, v letih pred tem pa so bile številke podobne. Ob tem se v zadnjih letih poleg tega število resnih telesnih poškodb v prometnih nesrečah v uniji giblje okoli 135.000, komisija pa stroške posledic prometnih nesreč ocenjuje na 120 milijard evrov na leto.

Obenem pa se s tem po navedbah iz Bruslja tlakuje tudi pot v vse bolj realno prihodnost s samovozečimi vozili, saj se z uvedbo tovrstnih sistemov povečuje zaupanje in sprejemljivost tovrstnega načina mobilnosti.

dezurni@zurnal24.si