V prvem četrtletju letošnjega leta se je nadaljeval pozitiven trend v prodaji t. i. avtomobilov na alternativni pogon. Takšnih avtomobilov je bilo prvič registriranih 154.795, kar je 6,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Od tega so 26,8-odstotno rast zabeležila električna vozila, in sicer se je število tistih z baterijo povečalo za 33,9 odstotka, vtičnih pa za 23,5 odstotka. Močno se je povečalo tudi povpraševanje po hibridnih vozilih, in sicer v prvem trimesečju za 30,1 odstotka na 69.530 vozil. Na drugi strani se je število novo registriranih avtomobilov s pogonom na plin znižalo (za 22,4 odstotka na 49.535 vozil).

Francozi in Angeži vodilni na področju EV vozil

Med največjimi evropskimi trgi se je število avtomobilov na alternativni pogon v prvem četrtletju najbolj povečalo v Španiji (+51,9 odstotka). Sledile so Francija (+28,7 odstotka), Velika Britanija (+23,7 odstotka) in Nemčija (+13 odstotkov). Rast v teh državah so poganjali električni in hibridni avtomobili; največ novih električnih jeklenih konjičkov je na ceste zapeljalo na Otoku in v Franciji.

Slabše kot pred letom dni se je odrezala Italija (-12,9 odstotka), predvsem zaradi manjšega števila avtomobilov na avtoplin. Ta predstavljajo 80 odstotkov trga vozil na alternativni pogon na italijanskem trgu.

V Sloveniji državne subvencije niso dovolj

V Sloveniji so kljub radodarnosti države v letu 2015, ko je za spodbujanje nakupov električnih avtov namenila največ denarja doslej, sredstva ostala neporabljena. V 2016 bo subvencija Ekosklada narasla za dva tisočaka in pol!

Foto: Anže Petkovšek BMW i3

Ekoskladu je ob koncu lanskega leta ostalo na računu še veliko neporabljenih sredstev za subvencioniranje nakupa ali predelave električnih vozil. Pravne in fizične osebe so bile torej pri prehodu na nov energent pri vozilih bolj zadržane od pričakovanj Ekosklada, ki je za namen subvencinioranja visokega začetnega vložka v nakup ali predelavo namenil skupno kar 2,5 milijona evrov.

Najvišja spodbuda doslej je veljala za povsem električni avto in sicer 5.000 evrov. Neuradno gre torej pričakovati, da bodo modeli, kot so BMW i3, renault zoe, VW e-golf in drugi ob pomoči subvencij ugodnejši še za dodatnih 2.500 evrov. Morda se sprememba obeta tudi pri priključnih hibridih, saj je dosedanji model subvencije (3.000 evrov) pri uvoznikih lani naletel na največ kritik zaradi nižjega zneska od tistih v nekaterih drugih državah. Bržkone pa ne gre računati na državno subvencijo v primeru klasičnih hibridov.

Bodo potrebni privilegiji?

Vodilni pri prodaji električnih vozil v Sloveniji je bil lani z okoli 80 registracijami Renault. Marjan Murn, direktor prodaje za znamki Renault in Dacia, je na letnem srečanju z novinarji v začetku leta poudaril, da je bila odločitev za prihod električnih vozil na slovenski trg pravilna, saj je to prihodnost mobilnosti. Računajo na nadaljnji razvoj infrastrukture za električna vozila in tudi dogovore z lokalnimi skupnostmi, ki bi EV vozilom omogočila privilegije v primerjavi z avtomobili z motorji na notranje zgorevanje. Po nekaterih mestih po svetu lahko vozniki električnih vozil vozijo po centru mest, po pasovih za avtobuse ...