Ob tem ugotavlja, da električni avtomobili niso le dražji od bencinskih in dizelskih, ampak so tudi prodajalci zanje pripravljeni odobriti manjše popuste kot za klasične. S tega vidika je lažje razumeti ohlajanje interesa za električne avtomobile pri običajnih kupcih avtomobilov, ki jih novotarije ne zanimajo.
Dudenhöffer je primerjal cene z vključenimi popusti dvajsetih najbolj pomembnih električnih avtomobilov s cenami avtomobilov s termičnimi motorji. Popuste so določili glede na povprečje cenikov za mesec avgust na spletnih straneh trgovcev.
Glede na cenike je treba za električni avtomobil v Nemčiji plačati povprečno 45.050 evrov, povprečni popust pa je na voljo v višini 12,9 odstotka, kar pomeni, da se električni avtomobili povprečno prodajajo za 39.236 evrov. Primerljivi avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem po ceniku povprečno stane 38.228 evrov, prodajalci pa so povprečno pripravljeni odobriti popust v višini 15 odstotkov, kar pomeni, da povprečni avtomobil s termičnim motorjem kupca dejansko olajša za 32.355 evrov.
Dudenhöffer ugotavlja zanimivo dejstvo, da je pri nemških proizvajalcih premijskih avtomobilov, predvsem pri BMW-ju, razlika med cenami za električne in termične avtomobile razmeroma majhna. Opel in Peugeot pa denimo za električne različice svojih avtomobilov zaračunavata precej več.
Avgusta je izstopala predvsem opel corsa. Električna različica je stala kar 13.633 evrov več kot bencinska, kar je pomenilo razliko kar 79 odstotkov. Električna opel mokka pa je bila od bencinske dražja za 35 odstotkov. Tudi Peugeot se na trgu vede podobno kot Opel, precej dražji pa so tudi električni nissani in MG-ji. Električni MG ZS je bil denimo za 12.843 evrov oziroma 75 odstotkov dražji od bencinskega.
Glede na stanje na trgu ni nič nenavadnega, da so električni avtomobili za običajnega kupca enostavno predragi. Opel in Peugeot sta denimo v prvih sedmih mesecih v Nemčiji prodala le 5,1 odstotka električnih avtomobilov, v splošnem pa so električni avtomobili v enakem obdobju dosegli le 12,2-odstotni delež. Pri BMW-ju so bili zmagovalci celo s 16,7-odstotnim deležem električnih avtomobilov.
Deloma je za ohlajanje navdušenja nad električnimi avtomobili kriva tudi ukinitev subvencij konec lanskega leta. Dudenhöffer dodaja, da se zanimanje za električne avtomobile pred tem ni zmanjšalo niti zaradi precej pomanjkljive polnilne infrastrukture, ukinitev subvencij pa je vplivala na odločitve kupcev.