Redki so povojni avtomobili s slovesom legendarnega Citroënovega modela CV2. Ob bok mu lahko postavimo le VW hrošča. A CV2, ki je podobno kot nemški avtomobil motoriziral domače francosko prebivalstvo, je bil že od začetka drugačen od modela Ferdinanda Porscheja.
Nenavadni pogoji |
Prototip je moral med drugim opraviti test, pri katerem je imel pri polni hitrosti čez drn in strn na zadnjih sedežih naložena jajca. Šele ko se nobeno ni razbilo, je vozilo dobilo zeleno luč za proizvodnjo. Drugi pogoj je bil, da je klobuk, kljub divji vožnji, ostal na glavi konstruktorja Boulangerja. |
Bil je zasnovan kot zelo ekonomično in preprosto zgrajeno vozilo, katerega zaščitni znak sta postala izjemno mehko vzmetenje, primerno tudi za brezpotja, in platnena streha, ki je družinsko limuzino mimogrede prelevila v kabrioleta ali, zahvaljujoč prilagoditvam sedežev, v mali tovornjaček. Tipično francoske avtomobilske zahteve torej. Zanj je bilo treba odšteti le polovico cene hrošča. Od leta 1948 do 1990 je bilo izdelanih 3,872.583 spačkov, kot ga njegovi občudovalci imenujejo v Sloveniji.
Prav Slovenija je bila ena od njegovih sekundarnih domovin, saj so ga dolgo časa sestavljali tudi v koprskem Cimosu.
Model 2CV (deux chevaux vapeur – dva parna konja) se je na risalnih deskah oblikovalca Pierra-Julesa Boulangerja rodil že v 30. letih prejšnjega stoletja. "Dežnik na kolesih" naj bi dvema kmetoma omogočal varen prevoz zasto kilogramov dobrin do tržnice pri hitrosti 60 kilometrov na uro, po potrebi tudi po blatnih poteh, pri tem pa ne bi smel porabiti več kot treh litrov bencina na sto kilometrov.
PREBERITE ŠE: Spaček je član naše družine
Slavni preizkus z jajci in klobukom je prototip TPV (Tres Petite Voiture – zelo majhno vozilo) uspešno prestal, njegovo proizvodnjo pa je prekinila vojna. Vse prototipe razen peščice so uničili, preostale pa skrili pred nacisti. Nekatere tako dobro, da so jih našli šele pred desetletjem.
|
O pospeških: |
- Koliko časa potrebuje spaček od 0 do 100 km/h?
- Cel dan. |
Skozi leta so mu nekoliko povečali tudi motorno moč. Dvovaljni motor velik 335 kubičnih centimetrov, je sprva proizvedel skromnih 6,5 kW (9 KM). Od leta 1955 ga je poganjal 602-kubični motor (2CV 6) z 20,5 kW (28 KM). Nato so mu moč povečali na 24 kW (33 KM), od leta 1979 pa vgrajevali nov motor iste prostornine, a z 21,5 kW (29 KM), ki je bil bolj ekonomičen in je imel večjo končno hitrost. Motor je vedno ostal zračno hlajen in zelo preproste, robustne zasnove, kar mu je omogočalo izredno dolgo življenjsko dobo in preprosto vzdrževanje.
Leta 1981 je dobil še eno od največjih sprememb, ko so mu začeli spredaj vgrajevati diskaste zavore. Nikoli pa ni izgubil stranskih stekel na preklop (konstruktorji niso želeli dodatno obtežiti in podražiti vozila z dragim mehanizmom za dvigovanje).
Leta 1967 je Citroën na podlagi spačka naredil model dyana kot neposredni odgovor na renaulta 4, zasnovo so si sposodili tudi modeli AMI, acadiane in mehari, slednji je bil namenjen za vožnjo po brezpotjih. Zelo uspešno se je prodajala tudi tovorna različica. Omeniti velja še posebno serijo spačkov sahara s štirikolesnim pogonom in dvema motorjema – enim spredaj in enim zadaj. Izdelali so jih le 694, v glavnem so bili namenjeni vojski in naftnim podjetjem v Afriki. 2CV pa je ostal predvsem evropsko vozilo in ni segel na čezoceanske trge.
Poimenovanja po svetu: |
raca (Nizozemska, Nemčija, Madžarska), kozel (Flamci), pločevinasti polž, lutka, voziček (Velika Britanija), spaček (Slovenija), citrola (Španija), študentski jaguar (Danska), železna postelja (Norveška) … |
Prihodnje leto naj bi končno prišel njegov pravi naslednik, napovedujejo v Citroënu. Vendar bo to slej kot prej premijski avtomobil, kot so to novodobni hrošč, mini ali fiat 500. Zato tudi ne bo ravno poceni. Pravi ljubitelji bodo gotovo ostali pri starem spačku.