Osnovni princip delovanja menjalnika z dvojno sklopko je preprost. Prestavljanje v nasprotju z običajnimi avtomatskimi menjalniki poteka po klasičnem načelu uporabe sklopke, ki se aktivira pred prestavljanjem v višjo ali nižjo prestavo. Le da sta tukaj sklopki dve, od katerih vsaka skrbi za vsako drugo prestavo, torej za 1., 3., 5. in morebitno 7. skrbi ena, za 2., 4., 6. in vzvratno pa druga.
Ena sklopka je vedno v pripravljenosti, da ob signalu elektronike naslednjo prestavo nemudoma in praktično brez zamika priključi k pogonski gredi, medtem ko druga sklopka odklopi dotedanjo prestavo. Nadzor nad vsem dogajanjem ima elektronika, ki preračunava najugodnejše trenutke za prestavljanje. Menjalniki z dvojno sklopko brez izjeme omogočajo tako ročni način prestavljanja, velikokrat prek obvolanskih naperkov, kot tudi popolnoma avtomatični način, namenjen udobju.
Glede porabe so menjalniki z dvojno sklopko povsem primerljivi ali celo boljši od ročnih menjalnikov, saj omogočajo udobno vožnjo pri nizkih vrtljajih, hkrati pa so zaradi prestavljanja brez prekinitev pri prenosu moči zelo učinkoviti.
Med slabosti tovrstnih menjalnikov pa poleg cene, ki jo je treba doplačati, velja omeniti tudi precejšnje stroške v primeru, da se pojavi okvara izven garancijskega obdobja.
Nekateri velikani v zaostanku
Med najprodornejše znamke v najbolj prodajanih razredih sodijo VW, Škoda, Seat in Audi, pri katerih je paleta modelov s zmožnostjo dvojne sklopke najpestrejša. Od množičnih proizvajalcev zanimivo še vedno spijo pri Oplu in Fiatu. Slednji dvojno sklopko pozna le pri svoji bolj kot ne butični znamki Alfa Romeo. Prebujajo se pri Renaultu, tudi Kia in Hyundai v najnovejših modelih že ponujata svoji rešitvi. V ozadju sta Peugeot in Citroën, ki dvojno sklopko poznata le pri modelih 4007 in c-crosser, razvitih v sodelovanju z Mitsubishijem.