Neimenovani francoski predstavnik Dacie mi je še dve leti nazaj zatrjeval, da kakšnega posebnega udobja stranke v njihovih modelih naj ne pričakujejo, saj ga ne bodo mogle dobiti. A to zaradi cenovne umeščenosti kupci znamke niti ne želijo, me je prepričeval. Govora je bilo takrat o tem, zakaj novi družinski model dokker ne premore funkcije tempomata, ima pa denimo omejevalnik hitrosti, očitno zgolj zaradi takratnih Euro NCAP zahtev.
Danes je v filozofiji znamke veliko novega, prenovljeni duster, ki je po prodaji velikanska globalna uspešnica, poleg mišic na terenu kupce tudi srednjega sloja nagovarja s precejšnjim premikom naprej še zlasti notranje uglajenosti, saj ima denimo infotainment z velikim zaslonom na dotik in znanjem slovenščine, v primerjavi izpred medgeneracijske prenove se je precej popravil glede prijaznosti stikal, velikanski napredek je glede zvočne zatesnitve, saj je hrup v notranjosti med vožnjo pri višji hitrosti sedaj na ravni, kot jo pričakujemo od sodobnega avtomobila, torej da ni potrebno vpiti med komunikacijo s sopotniki. In da, tudi tempomat je nekaj normalnega na seznamu dodatne opreme.
Seznam je postal zelo dolg, Dacia torej nikakor ni več znamka po principu videno-kupljeno, testni duster z opremo laureatte, s cevjo na maski (bull-bar), matiranimi alu platišči in srebrnimi nosilci na strehi je bil že na daleč videti prav nevaren. In zato nenavadno dober lovilec pogledov pešcev, kolesarjev in avtomobilistov, ki so se gotovo spraševali, ali niso še nekaj let nazaj o Dacii po medijih govorili le kot o znamki za največje siromake.
Oprema, kot se šika
Danes je s filozofijo znamke vse drugače, prenovljeni duster, ki je po prodaji velikanska globalna uspešnica, poleg mišic na terenu kupce tudi srednjega sloja nagovarja s precejšnjim premikom naprej še zlasti notranje uglajenosti, saj ima denimo infotainment z velikim zaslonom na dotik in znanjem slovenščine, v primerjavi izpred medgeneracijske prenove se je precej popravil glede prijaznosti stikal, velikanski napredek je glede zvočne zatesnitve, saj je hrup v notranjosti med vožnjo pri višji hitrosti sedaj na ravni, kot jo pričakujemo od sodobnega avtomobila, torej da ni potrebno vpiti med komunikacijo s sopotniki. In da, tudi tempomat je nekaj normalnega na seznamu dodatne opreme.
Je končna cena še sprejemljiva?
In tu trčimo na samo srž problema, saj je tako opremljen duster s 4x4 pogonom, dizel motorjem in vso dodatno opremo presegel za znamko magično cenovno mejo 20.000 evrov. Težko bi torej še govorili o nizkocenovniku, duster se je vrinil med tipične predstavnike manjših suvov oz. križancev, pri katerih kupci zahtevajo precejšnjo mero udobja in opreme. In ker gre za dobesedno cvetoči podrazred v Evropi, kjer je povpraševanje mnogokrat večje od ponudbe, ni čudno, da znajo proizvajalci dobro prodati izdelke. Duster je torej bolj odkrito kot kadarkoli stopil v zelje prestižnejših znamk.
Pa nazaj k testnemu avtu. V notranjosti je na delovnem prostoru viden napredek, stikala za upravljanje z električno gnanimi stekli so se iz sredine premaknili na vrata. Je pa na dokaj nelogičnem mestu iskati stikalo za vklop tempomata, s prsti je potrebno mimo ročice ročne zavore segati tudi do vrtljivega gumba za nadzor vzvratnih ogledal. Materiali so namenjeni robustni uporabi, kar je hvalevredno, vseeno je negativno presenetilo cvrčanje in pokanje plastike v avtomobilu z okoli 20.000 preveženimi kilometri. Da so se pri Dacii lotili tudi detajlov, nenazadnje razkriva pokrivalo prtljažnika, ki je odslej trdno in zato veliko prijaznejše za uporabo. Škoda, da niso bolje izkoristili še prostora pod dnom, ki ga v celoti zapolnjuje rezervna pnevmatika originalnih dimenzij.
Motor:1.461 cm3, dizelski, 81 kW (110 KM) pri 4.000 vrt., 240 Nm pri 1.750 vrtljajih
Poraba na testu: 5,6 litra/100 km, izpust 135 g CO2/km
Zmogljivosti: 168 km/h, 12,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena: od 10.300 evrov (base 4x2) (testnik 20.498 evrov)
AvtoTest
S svojimi 4,3 metra dolžine ga je enostavno manevrirati tako po gozdu kot mestu. Malce težje sicer po slednjem, saj je speljevanje naporno, prva prestava je izredno kratka, kar pride prav pri vožnji po strmih pobočjih, ne pa na ravnem. Tudi sicer se šeststopenjski menjalnik ne izkaže dovolj, saj je nenatančen, "zašaltati" se je enostavno. Hvalimo izboljšano zvočno zatesnitev in spremembe na armaturni plošči, čeprav voznikova kolena na obeh straneh drgnejo ob plastiko in so zato siljena v prisilno držo.
Motor v testnem avtomobilu je dobro znani Renaultov 1,5 dCi. Z 80 kilovati nima težav hitro in učinkovito premikati avtomobila. Pri nizkih vrtljajih sicer nekaj časa jezno brunda, na turbino pa "zadiha" na polno šele okoli 1.700 vrtljajev. Poraba je zmerna, glede na režim vožnje med 5,6 in 6,5 litrov. Podvozje se povsem primerno spoprijema s cestami, slovenski naluknjan asfalt mu je pravzaprav pisan na kožo. V hitrih ovinkih pa ne gre pričakovati kakšnih drznih manevrov, tudi volanski mehanizem ni narejen za te scenarije.
Nekoč bi bila glavna gotovo lada niva, danes pa so to kompaktni križanci in suvi. Teh pa s 4x4 pogonom ni veliko, tu sta denimo opel mokka in chevrolet trax, pa nissan juke, kmalu bo pri nas ford ecosport ... So pa z dizli in 4x4 pogonom še vedno dražji od dusterja.
Duster z opremo ambiance je verjetno tista letvica, pod katero se kupec ne bi smel spustiti, saj so klima, daljinsko zaklepanje in električno gnana okna spredaj dandanes nuja, še posebej če želi kdaj avtomobil prodati naprej. Cena je tako 12.500 evrov za osnovni 1,6-litrski bencinski motor, 4x4 pogon navrže še 2.100 evrov. Dizel pa zadevo že precej podraži, saj je 16.600 najmanj s kombinacijo 4x4, dražja oprema laureate, ki med drugim prinese deljivo zadnjo klop, potovalni računalnik, nekaj več okrasja, usnjen volan in ročico menjalnika, pa 17.700 evrov. Za alu platišča, infotainment, parkirne senzorje in ostale dobrote pa je potrebno vedno poseči po seznamu doplačil.