Vzemimo pod drobnogled renault clia, ki je bil v statistiki novembra daleč najbolj prodajan nov avtomobil pri nas. Za model z 1,2-litrskim motorjem mora trgovec, ki se poslužuje enodnevnih registracij, računati na začetni vložek okoli 100 evrov izdatkov na registracijo, kamor je vključena prijava in kasnejša odjava, registrska tablica in letna dajatev. Slednja za motorje, ki spadajo v prvo kategorijo s prostornino do 1.350 evrov (država 'k sreči' še ni spoznala, da so v modi majhni, a zelo močni turbo motorji, ki nadomeščajo velike prostornine), stane 62 evrov. Pa še to jo dobi trgovec veliko večino oziroma 11 dvanajstin povrnjene, če je odjava vozila znotraj prvega meseca. Zavarovanje je iz tega stroška izključeno, saj je povrnitev za dan ali dva prijave avta praktično 100-odstotna. Prav tako za registracijo vozila ni potrebno predložiti potrdila o plačilu davka na motorna vozila.
Začel je eden, danes to počno skoraj vsi
In kako zelo je obširna praksa "enodnevnih" registracij? Zelo obširna. Začelo se je pred kakimi petimi leti pri eni trgovski znamki, danes pa so znamke oziroma uvozniki, ki se s tem pri nas ne ukvarjajo, v veliki manjšini. Na začetku je bil delež takšnih registracij še zanemarljiv, a je vztrajno rasel. Letos spomladi je nekatere precej šokiral podatek, da so takšne registracije znotraj celotne prodaje dosegle že tretjinski delež. A zadnji podatek, ki smo ga pridobili iz vrst prodajalcev samih, razkriva, da je bilo oktobra izmed 5.199 novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil kar 45 odstotkov fiktivno prodanih na našem trgu!
Ujetniki boja za statistiko
Kot pravijo predstavniki branže, so se trgovci ujeli v spiralo, iz katere bo zelo težko izstopiti. Za principale, s katerimi se naši trgovci pogajajo o cenah in dobavnih kvotah, namreč šteje zgolj statistična uspešnost in tržni delež posamezne znamke, "kaj je v ozadju, jih ne zanima".
Po drugi strani matične tovarne takšno početje tako v Sloveniji kot v nekaterih drugih državah tolerirajo, saj gre še vedno v celoti gledano za zelo majhen delež vozil na evropskem trgu, prav tako pa se bojijo podobnih kaznovalnih ukrepov Evropske komisije, kot jih je bil v preteklosti deležen Volkswagen, ki je želel preprečiti ponoven "uvoz" svojih vozil v Nemčijo. Slovenija je namreč ena od držav, kjer so novi avtomobili najcenejši v EU, zato "izvoz" teh vozil na trge v druge države našim trgovcem prinaša zaslužek. Ob prodaji na drugem trgu se namreč to vozilo še vedno smatra za povsem novo.
A tudi trgovci sami doumevajo, da si na dolgi rok s tem početjem lahko predvsem škodijo. "Opazili smo, da tisti trgovec, ki se s tem intenzivno ukvarja, zanemarja domači trg. To pa pomeni manj strank na servisu, kjer pa so zaslužki najpomembnejši. Pri dnevnih registracijah sicer sodelujemo, proti moji volji, predvsem zato, da v statistikah nismo videti slabši, kot smo," je za petkove Finance dejal Danilo Ferjančič, generalni direktor Porsche Slovenija, uvoznika za znamke koncerna VW in največjega distributerja osebnih vozil v Sloveniji.
Ferjančič realno pričakuje, da bo letošnje leto po prodaji domačim kupcem eno najslabših po letu 1992 in da ne bo presegla 37 tisoč osebnih vozil. V prvih 11 mesecih letos pa so na novo registrirali že 48.279 vozil, na drugi strani zatrjuje statistika sekcije za motorna vozila pri GZS.
Država bi bila neumna, če bi si želela sprememb
In še kratek izračun. Denimo, da je od zgoraj omenjenih letos prodanih vozil 35 odstotkov registriranih le za namene statistike in kasnejšega izvoza. Če bi vsa vozila spadala v najcenejši dajatveni razred s prostornino do 1.350 ccm, je to pomenilo okoli 16.900 dodatno izvedenih registracij in prav toliko natisnjenih prometnih dovoljenj, izdanih registrskih tablic in za najmanj 87.316 dodatnih evrov v državno blagajno s postavke letne dajatve (upoštevana ena dvanajstina). Upoštevati je potrebno še dodatne prihodke za državo od DDV-ja za samo storitev registracije, svoj piskrček pa so pristavile še zavarovalnice. Dejansko je bil prihodek države še precej višji, saj pretežni delež novih vozil spada v dražji razred za dajatev.
Ni čudno torej, da si pripravljalci predpisov ne želijo sprememb, tistim resničnim kupcem pa ostaja le gosta megla statistike in zavajanje, kdo je večji.