Verjetno le malo ljudi v Sloveniji ve, da pri nas obstaja Nacionalni center za upravljanje prometa (NCUP), še manj, kakšna je njegova vloga. Pa vendar vsi, ki se kakorkoli znajdejo v prometu, vsak trenutek dneva in leta prispevajo podatke za njegovo delovanje.
Vzpostavljanje NCUP je trajalo več let, glavni namen ustanovitve je bil, da bi država končno na enem mestu sistematično zbirala in obdelovala podatke glede prometnih gneč, voznih redov javnega potniškega prometa, aktualnih cestnih zapor, obstoječe cestne signalizacije, zasedenosti parkirišč in električnih polnilnic ... NCUP je zdaj dozorel do te mere, da lahko začne na polno delovati in aktivno prevzemati vlogo ključne prometno-digitalne točke v državi, ki lahko zainteresirano javnost zalaga s številnimi podatki.
Osnova za številne pametne rešitve
NCUP je na podlagi gore podatkov in v sodelovanju z različnimi državnimi deležniki razvil določene rešitve, ki se jim bodo v prihodnje pridružile še nove platforme - za čim hitrejše potovanje z javnim prometom (že delujoča spletna stran SIMO.si), za iskanje prostega parkirišča, za izogibanje istočasnim zaporam na dveh vzporednih prometnicah, za aktivno sodelovanje med vozili in infrastrukturo (tehnologija V2X) ...
Standardizirani podatki so na voljo tako lokalnim ali zasebnim uporabnikom za lažje sprejemanje ukrepov ali razvoj storitev ter aplikacije, kot tudi na drugi strani globalnim podjetjem s področja kartografije, v prvi vrsti velikanom Google, Apple, HERE in TomTom.
Podatki se stekajo v osrednje digitalno "skladišče", na novo vzpostavljeno podatkovno platformo Nacionalna točka prometnih podatkov (NAP). Vsak trenutek podatkovni center obdela ogromno informacij cestnih kamer, števcev prometa, vremenskih postaj, GPS signalov javnega prometa, signalov parkirišč in javnih električnih polnilnic, ...
Ti podatki so v naslednjem koraku v standardizirani obliki, ki je dogovorjena na ravni EU, na voljo za ustvarjanje prometnih modelov, informiranje javnosti kot tudi za prosto uporabo tako za upravljavce infrastrukture na lokalnem področju ali za zainteresirano javnost, vključno z gospodarstvom.
Podatke prispevate tudi vi, čeprav tega ne veste
Osnovni namen projekta, ki ga Slovenija v tako široko zastavljeni obliki vzpostavlja kot ena prvih držav v Evropi, je boljša učinkovitost prometnih tokov, posledično pa v pozitivnem trendu za gospodarstvo, manj zastojev in boljši okoljski odtis.
Vodja NCUP Matej Vovk je pred predstavniki vlade na čelu z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, vodstvom Darsa in drugih upravljavcev infrastrukture, javnih služb in tudi zainteresiranih predstavnikov gospodarstva pobliže predstavil obsežen projekt digitalizacije.
V primerjavi z dosedanjim delom, ki ga je in ga bo še naprej opravljal Prometno-informacijski center, se delo NCUP razlikuje po bistveno bolj obsežnem in standardiziranem pristopu. To bo omogočilo tudi povezovanje s podobnimi centri v drugih evropskih državah.
Slovenija kot eno pomembnejših evropskih križišč cestnih koridorjev takšen pristop potrebuje tudi s stališča napovedovanja prometa. Vovk je pojasnil, da podatke nevede prispevajo vsi uporabniki prometa, saj za vsakega posebej mobilna naprava na anonimiziran način pošilja njegove krajevne in časovne podatke o poti.
Na podlagi tako podrobnega vpogleda v potovalne navade lahko ob kombinaciji še drugih dejavnikov, vključno z na primer podatki o urniku ladij za Luko Koper, že danes modeli za nekaj dni vnaprej zelo natančno napovedo, kaj se bo ob določeni uri na nekem točno določenem odseku dogajalo glede pretočnosti. V sodelovanju z umetno inteligenco pa bodo te modelne napovedi postale natančne celo za eno leto vnaprej.
Ker pa seveda na pretočnost lahko vplivajo tudi nepredvideni dogodki, od vremena do prometnih nesreč, razvijajo tudi dinamični model, ki kombinira aktualne podatke s terena.
Rešilcu zeleni val - v Ljubljani!
Med zanimivejšimi napovedmi, ki jih je še izpostavil Vovk, je skorajšnja uporaba C-ITS oziroma inteligentnih prometnih sistemov v praksi na naših cestah. Gre za komunikacijo vozil med seboj in med vozili in infrastrukturo. Ena od možnosti uporabe je medsebojno hitro obveščanja, ko se na primer na nekem odseku zgodi nesreča, obstaja nevarnost poledice in podobno.
Druga možnost pa je povezava cestne signalizacije v C-ITS, ko na primer vozilu na nujni vožnji semaforji na njegovi poti ustvarijo zeleni val za čim hitrejši prehod. Vovk je ob tem razkril, da bo ljubljanska občina v sodelovanju z NCUP kmalu opremila dve glavni vpadnici s C-ITS sistemi.
Boljši od Google Zemljevidov
Sodelujoči na konferenci so pri predstavitvi projekta NCUP poudarili, da je v veliki meri nastal na podlagi domačega znanja in sodelovanja med različnimi institucijami. Brane Nastran, ki je pred leti pomagal vzpostaviti projekt Prometno-informacijskega centra in ga še danes vodi, pa je opozoril na pomemben preskok, ki ga je NCUP glede podatkov napravil z njihovo uporabnostjo za splošno javnost.
Ob tem je zagotovil, da ima NCUP danes lahko precej bolj podrobne podatke od na primer Google Zemljevidov, pri tem ti podatki niso podvrženi komercialnemu vidiku, ki ga zasledujejo IT velikani s področja podatkovne kartografije.
Zeleni prehod za rešilca sem imel priliko videti v Zürichu že pred 30-40imi leti! Deloval je na radijski oddajnik.