Robert Štaba je pojasnil, da si je Slovenija cilj zmanjšanja števila umrlih in poškodovanih zadala z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa in si za to prizadeva že od leta 2007. Zadati pa si mora tudi cilj, da ima vse pogoje postati ena izmed najvarnejših evropskih držav.
Spregovoril je tudi o pomanjkljivostih, ki po njegovem mnenju ostajajo. "Državna cestna infrastruktura, da ne govorimo o lokalni, je nedvomno finančno podhranjena, in če bomo hoteli imeti varnejše ceste, bomo morali za ta del dati nekaj več denarja," je bil jasen.
Imamo soliden vozni park
Pri vozilih po Štabovi oceni zagotovo obstajajo določene rezerve pri nadzoru tehnične brezhibnosti, a vendarle meni, da je vozni park v Sloveniji sorazmerno dober.
Zakonodajni del prometne varnosti je treba medtem na eni strani primerno prilagajati, na drugi pa implementirati, je povedal in dodal, da je ravno pri slednjem država "padla na celi črti" z afero prodajanja vozniških dovoljenj in izdajanja zdravniških potrdil.
Veliko rezerv je, je nadaljeval Štaba, tudi pri vzgoji in izobraževanju, a tukaj ima država v tem trenutku "relativno mačehovski odnos". Po njegovih besedah namreč v dveh letih ni bila sposobna podpreti številnih dejavnosti, ki bi jih lahko izvajali civilna sfera, vrtci ali šole.
Kot meni Štaba, bo treba vzpostaviti učinkovit sistem vodenja področja varnosti v cestnem prometu, ki ga do zdaj, "očitno zaradi notranjih problemov", agenciji za varnost prometa še ni uspelo vzpostaviti.
Štaba tudi o primeru Gašpar Mišič
Moramo pa se zavedati, da smo udeleženci v cestnem prometu vsi, saj nam to še kako narekuje že tempo življenja, je dodal Štaba. Zato mora po njegovih besedah sleherni posameznik odgovornost do varnega sistema prevzeti tako na osebni kot na profesionalni ravni v organizacijah, v katerih dela.
Ob tem se je Štaba dotaknil nedavnega primera prvega moža Luke Koper Gašparja Gašparja Mišiča, ki ga je v torek ustavila policija, alkotest pa je pokazal prisotnost alkohola. Kot je poudaril, ima večina odgovornih gospodarskih družb na Zahodu notranje akte, ki določajo etične in moralne standarde v odnosu do varnosti v cestnem prometu. Merila so v takšnih primerih zelo jasna, tako dejanje pa obsodi tudi skupnost, je ocenil.
"Takega človeka dobesedno izločijo, ker s svojim obnašanjem in ravnanjem neposredno ogroža v prvi vrsti sebe in v drugi vrsti ostale udeležence v cestnem prometu. Takih ljudi pa v svojem okolju nočemo imeti," je sklenil Štaba.