Od 22. 10. do 11. 11. je na naših cestah umrlo kar 16 ljudi. Če je bila črna statistika še sredi oktobra v primerjavi z lanskim letom zelo spodbudna, so se razmere v pičlih treh tednih katastrofalno spremenile. Letos je tako na cestah umrlo 118 ljudi, lani pa v enakem obdobju 124.

Na poslabšanje razmer je verjetno poleg drugih dejavnikov zelo vplivalo vreme. Če je bilo še sredi oktobra skoraj poletno toplo, je sledil izjemno hladen val in nato večdnevno deževje. Tudi zadnje dni sonca ni ravno veliko.

"Vozniki se premalo zavedamo tovrstnih vremenskih sprememb in se nanje ne prilagajamo v zadostni meri," opozarja inštruktor varne vožnje Brane Legan iz AMZS Centra varne vožnje Vransko. "Temperaturne razlike so v teh dneh velikanske; zjutraj blizu ledišča, čez dan se ogreje tudi do petnajst stopinj. Letnim pnevmatikam v mrzlem vremenu eksponentno pojema oprijem, nasprotno pa se pri višjih temperaturah slabše obnesejo zimske pnevmatike."

Ko je dež, je na cesti celo varneje, kot če ga ni

Legan polaga na srce, naj v tem času leta zmanjšamo hitrost na cesti. Sonca je namreč malo, zato so ceste vlažne, še posebej ko je megla. Takšne razmere so veliko bolj nevarne, kot če bi deževalo, saj je asfalt zelo spolzek, opozarja inštruktor. "Ko pada dež, asfalt spere, zato je takrat oprijem boljši. Ljudje imajo o takšnih spremembah na cesti premalo znanja."

"Slovenski vozniki vozijo zelo razvajeno in po občutku ter le stežka kontrolirajo hitrost. Vozijo po načelu 'kolikor gre, gre', uporaba merilnika za hitrost pa ostaja njihova šibka točka."

Vidnost v drugem planu

Legan opozarja tudi na nepravilno uporabo svetilnih teles. "Po cestah vozijo 'enooki' avtomobili, drugi svetijo pod nebo, tretji prižgejo meglenke že, če začne padati dež, čeprav je vidljivost še vedno večstometrska, s tem pa pri drugih povzročajo še večjo bleščavost."