PLUSI, MINUSI |
|
Plusi: motor, lega na cesti, športni videz, prostornost. Minusi: preglednost nazaj, komplicirano upravljanje klimatske naprave, okretnost pri nizkih hitrostih. |
Udobna notranjost
Notranjost je znana, kakovost izdelave je dobra, ugaja razgibanost armaturne plošče, ki
predvsem ponoči, ko notranjost osvetljuje modra svetloba izpod stropa, zbuja občutek, da sedimo v
vesoljskem plovilu. Vendar vesoljci ne bi uporabljali tako trde plastike, kot pokriva dele
armature. Majhen in športno neposreden večfunkcijski volan sede v roke kot ulit, obvolanske tipke
so prijetne na otip in za uporabo, ročica menjalnika omogoča naglo in gladko pretikanje. Stopalke
so aluminijaste in kar vabijo, da se noge prilepijo nanje. Dodatni detajl je dirkaško rdeč
gumb za vžig motorja, postavljen levo od volana. Ko le ključ, s katerim je še vedno potrebno dati
kontakt, ne bi bil tako običajen.
So pa Japonci žal na čase tudi pretiravali s futurizmom. Natančno upravljanje
gretja med vožnjo ni mogoče, ne da bi večkrat odvrnili pogleda s ceste, za slovenske ceste pa
navigacijska naprava v paketu plus še ni slišala.
|
V notranjosti je polno zanimivih detajlov, med najbolj opaznimi je gumb za vžig motorja. © Saša Despot |
Grajo si civic zasluži tudi glede preglednosti nazaj, še posebej ker boste krvavo potrebne senzorje za vzvratno vožnjo med dodatno opremo zaman iskali. S 485 litri je prtljažnik fenomenalno velik, njegovi odliki sta še dvojno in ravno dno v primeru podrte zadnje klopi.
Glasen, a odziven dizel
Preidimo k bistvu. Pod motorni pokrov je vgrajen 2,2-litrski i-CTDi motor s 103 kW (140 KM)
moči (pri 4.000 vrtljajih) in 340 Nm navora (pri 2.000 vrtljajih). Nekoliko glasen, predvsem v
mrzlem jutru, bi glede na prostornino moral za koga na papirju nuditi več, vendar se motor v praksi
izkaže za zelo dobro uravnotežen stroj.
Agregat je morda nekoliko len le v najnižjih vrtljajih, zato pa je zelo odziven
v srednjem in zlasti v visokem območju. Dobrih 1.200 kilogramov težak avto z njim do prve stotice
pospeši v 8,6 sekunde (0,3 sekunde hitreje kot 1,8-litrska bencinska alternativa z enako močjo),
merilec hitrosti (ki v praksi nadpovprečno laže) pa se ustavi pri 205 kilometrih na uro (enako kot
bencinar).
Dizlova odlika je tudi izredna varčnost, saj je med kombinirano vožnjo kljub nekaterim hitrim vložkom poraba zlahka padla pod šest litrov in se precej približala obljubam tovarne. Izdaten navor pa je poskrbel, da so bili prijemi za prestavno roćico šeststopenjskega menjalnika med vožnjo po predpisih zelo redki.
|
Dizelski type S dokazuje, da so dvomi tistih, ki prisegajo le na bencin, povsem odveč oz. da je motor tako glede porabe kot zmogljivosti celo boljša izbira v primerjavi z 1,8-litrskim bencinarjem. © Saša Despot |
Motor se zelo dobro dopolnjuje z zmogljivostmi podvozja. To je seveda trše kot pri običajnih civicih, a neravnine še vedno pobira dovolj udobno. Vse sposobnosti in uravnoteženost avtomobila z medosno razdaljo 2.635 mm in obutega v pnevmatike dimenzij 225/40 R17, se pokažejo med ovinki, predvsem dolgimi, kjer je mogoče vozilo dirkaško hitro in natančno peljati kot po tračnicah do meja, ko obupa že velika večina tekmecov. Ob zares skrajnem pretiravanju pred iztirjenjem priskoči na pomoč sistem za nadzor stabilnosti VSA. Zavore delujejo čvrsto in brezhibno. Je pa vozilo zaradi dolge medosne razdalje in majhnega zasuka koles manj okretno pri nizkih hitrostih.
Testno vozilo je bilo opremljeno s paketom opreme Plus, ki med drugim serijsko vključuje 17-palčna platišča, meglenke, tipalo za dež, tempomat, dvoobmočno klimatsko napravo, satelitsko navigacijo in stekleno streho. Vse našteto je skupaj z izstopajočim avtomobilom, na katerega se lepi množica ljubosumnih oči, in ki je po potrebi lahko dirkalnik ali varčnež, na voljo za prav tako izstopajočo ceno 27.260 evrov.