Christian Müller, Oplov direktor, odgovoren za tehnični razvoj in kakovost, nam je pojasnil nekaj dejstev v zvezi s pogoni osebnih avtomobilov, njihovo arhitekturo in motorjih.
Pravila v zvezi z izpusti se vse bolj zaostrujejo. Menite, da bodo dizelski motorji še lahko ustrezali zaostrenim okoljskim merilom brez dodatka Ad Blue, ki je strupen sam po sebi. Je to možno ali boste Ad Blue še naprej uporabljali?
Da dosežemo potrebno zmanjšanje dušikovih oksidov v izpušnih plinih, se bomo še naprej povsem zanašali na stoodstotno redukcijo s pomočjo tekočine Ad Blue. In ko govorimo o predpisih euro 6d in morda celo euro 7, je zame to edina rešitev. V ponudbi drugih proizvajalcev lahko sicer še vedno vidimo nekaj drugih rešitev, a mi gremo v smeri Ad Blue. Na oplu astri smo vse motorje že certificirali za merila euro 6d, ki bodo začela veljati v obdobju 2020-2021. Trudimo se, da bomo pravočasno pripravljeni.
Kdaj načrtujete, če sploh, opustitev dizelskih motorjev na račun hibridnih in drugih alternativnih pogonskih sistemov?
Izhajati moramo iz dejstva, da je dizelski motor sam po sebi zelo učinkovit motor in bi lahko še naprej pripomogel k nadaljnjemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Lahko bi rekel , da že danes lahko na podlagi neodvisnih rezultatov meritev v realnem voznem ciklusu vidimo, da so dizelski motorji danes že zelo čisti v skoraj vseh okoliščinah, v katerih jih preskušajo. Zato bi rekel, da bi morali dizelske motorje v idealnem svetu rehabilitirati. Ne moremo pa zanikati, da so v očeh kupcev zelo veliko negotovosti. In bolj ko slišimo o prepovedih dizlov v mestu, pa čeprav zadevajo le motorje, ki ustrezajo zastarelim merilom euro 4, euro 3 ali euro 2, kupci sklepajo, da njihova prihodnost ni zanesljiva. Upamo, da bomo lahko obnovili pozitivno podobo dizelskih motorjev, po drugi strani pa se pripravljamo tudi na prihodnost, ko ne bomo preveč odvisni od velikega deleža dizelskih motorjev. Z drugimi besedami: oziramo se v smeri hibridov in povsem električnih avtomobilov.
Kaj pa bencinski motorji? Če uporabljate revne gorivne zmesi in neposredno vbrizgavanje, se verjetno soočate s podobnimi težavami, ki pa niso tako pred očmi javnosti? Ali se tudi tu obeta širitev filtriranja trdnih delcev in zmanjševanje vsebnosti dušikovih oksidov?
Seveda so filtri trdnih delcev obvezni. Precej znano je že, da so dizelski motorji, kar se tiče trdnih delcev, že nekaj časa boljši od bencinskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem. Zato so zakonodajalci zdaj uvedli filtre trdnih delcev v bencinskih motorjih oziroma vsaj zakonsko omejili vsebnosti trdnih delcev v izpušnih plinih, kar dejansko zahteva filtre v kombinaciji z vsemi motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Vse naše bencinske motorje z neposrednim vbrizgavanjem smo opremili s filtri trdnih delcev. Merilom euro 6d zato že ustrezajo vsi bencinski motorji opel corse, kakor tudi opel astre.
Kar se tiče dušikovih oksidov, je seveda vse odvisno od tega, kakšen sistem zgorevanja izberete. Motor lahko ženete "lean", kot to počno nekateri japonski tekmeci, in kot posledico dosežete tudi tvrobo dušikovih oksidov. Mi se raje zatekamo h konceptu "lambda 1", kar pomeni, da uporabljamo tristezni katalizator, ki zadostuje za zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov. S konceptom "lambda 1" preko vsega območja delovanja motorja dosežemo ugodno porabo goriva tudi pri velikih obremenitvah.
Kaj pa delovna prostornina? Ste pri malolitražnih bencinskih motorjih že dosegli vrh zmogljivosti ali jih je še mogoče povečati? Kakšna je meja, denimo, za trivaljnik z delovno prostornino enega litra?
Kot smo govorili prej o vlivih na porabo goriva, s konceptom "lambda 1" lahko motor brez bogatitve goriva ženemo v vseh območjih motornih vrtljajev. Prehod z devetdesetih na sto kilovatov na liter je verjetno meja. To bi pomenilo, da lahko iz litrskega motorja še izvlečete okrog 160 'konjev' moči. Vprašanje je, če to zares potrebujemo, tehnično pa bi to lahko bila omejitev.
Torej je današnja tehnologija dosegla vrh svojih zmožnosti?
Načeloma da. Seveda bi radi zagotovili dobro ekonomiko goriva tudi pri višjih hitrostih. Nekaj bi lahko dodale turbine, ki bi zagotovile dobro delovanje v vseh območjih delovanja. To pomeni, da tudi tradicionalni bencinski motor še ni izkoristil vsej možnosti in da so še možnost za izboljšave. Svoje pripomorejo tudi aerodinamične izboljšave, ki pripomorejo k večjemu dosegu, kar velja tudi za električne avtomobile. Nova corsa je tudi 108 kg lažja od predhodnice, kar seveda pripomore k večji gospodarnosti.
Kakšna je vaša strategija za električna vozila, kratkoročno in srednjeročno?
Najprej naj poudarim: naš moto, tudi za salon v Frankfurtu, je "Opel goes electric". Zdaj smo zares na stopnji, ko gre elektrika v velikoserijske avtomobile, v osrčje tržnega segmenta. To pomeni, da naš najbolj prodajani avtomobil opel corsa dobiva tudi električno različico, opel grandland X je postal priključni hibrid, naslednje leto bo prišel povsem električen naslednik mokke X, zelo pomemben bo tudi električni vivaro, lahko gospodarsko vozilo, ki ga zahtevajo stranke. Potem pa bomo leto za letom povečevali ponudbo vse do 2024, ko bodo vsaj eno elektrificirano različico imeli vsi modeli.
Baterijsko električno ali priključno hibridno ali oboje?
Vse bi bilo možno. Zagotovili bi radi celotno izbiro. A recimo, da bomo v manjših segmentih pripravili baterijske električne avtomobile, v višjih razredih pa bodo to verjetno priključni hibridi. Tudi glede uporabe imajo te razlike več smisla. V drugih besedah: elektrifikacija seveda igra pomembno vlogo, ne le pri doseganju omejitve 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, ampak tudi da zagotovimo svojo pot k zmanjševanje količine toplogrednih plinov, kar je naša dolžnost kot proizvajalca.
Morda poleg električnega vivara denimo načrtujete tudi kakšno historično različico električnega avtomobila, kot denimo električni opel blitz? Ime bi bilo ustrezno?
Da, bilo bi. Na razstavnem prostoru ste si lahko ogledali električni opel GT. Imamo pet desetletij izkušenj z električnim pogonom. Tudi v zadnjem desetletju lahko trdimo, da smo bili pri Oplu vedno v ospredju elektrifikacije. Za ampero s podaljševalnikom dosega bi lahko rekli, da je bila prva predstavnica današnjih priključnih hibridov, ki jih lahko vozite povsem električno ali z motorjem na notranje zgorevanje.
Koliko izhajate iz izkušenj z ampero in ampero e, ki izhajata še iz lastništva GM?
Ampera e je še v ponudbi. Predvsem na zelo fokusiranih trgih, kot denimo Norveška, je bila zelo uspešna. Za nas je pomembno, da je veliko inženirjev v Russelsheimu že v preteklosti sodelovalo pri razvoju električnih vozil. Zdaj prehajamo na tehnologijo skupine PSA, ki je seveda na zelo visokem nivoju in je zaključen paket vključno s hitrim polnjenjem itd. Z njim smo zelo zadovoljni in smo ga brez težav uskladili s svojimi izkušnjami.
Kolikšna je tehnična razlika med corso z motorji na notranje zgorevanje in električno corso, seveda z izjemo pogonskega sklopa?
Dobra stvar njene arhitekture je v tem, da so jo že načrtovali za različne pogonske sklope. To pomeni, da imate v istem okvirju lahko zelo različne pogonske sisteme brez veliko sprememb. Seveda je nekaj sprememb v ureditvi osrednjega dela okvirja, drugačna je tudi zadnja prema, ki mora prenašati večjo maso. Bolj pomembno je, da je bila platforma generično zasnovana za vse pogonske tehnologije, kar nam daje možnost, da corso in corso e proizvajamo na isti proizvodni liniji v Zaragozi, kar pripomore tako k ekonomiki proizvodnje kot tudi prilagajanju proizvodnje povpraševanju.
In to velja tudi za grandland X?
Seveda, tudi za grandland X. Tudi v tem primeru vse različice nastajajo na enakem okvirju. Kot lahko vidite, je potniška kabina popolnoma enaka, ni kompromisov, in tudi prtljažnik je enak. Kot inženirji včasih promoviramo idejo o namenski električni platformi, a iskreno rečeno je pristop z enotno platformo trenutno bolj praktičen. Če imate namenski okvir z baterijami, avtomobil kar samoumevno dobi obliko enoprostorca.
Opel goes electric, končno
Ni mi jasno zakaj se bencinarjev ne ukine? So dokazano vecji onasnezevalci, z vecjo porabo. Ce slucajno komu ni potegnilo …