"Odličen je in vsi v šoli ga zelo radi uporabljamo za krajše službene poti, ki jih je vedno polno," je ravnateljica Šolskega centra Škofja Loka pokomentirala mali avto, ki je stal pred nami. "Tudi voznice nimamo s to tehnologijo nikakršnih težav," je dodala in izrazila zadovoljstvo, kako dobro se je v tem primeru izkazalo sodelovanje izobraževalne ustanove z gospodarstvom. 

Govorila je o zdaj že kultnem modelu smart fortwo, ki pa so ga dijaki Matic Ostrelič, Blaž Možina in Rok Vreček pod mentorstvom profesorja Janka Brejca preuredili na električni pogon. S tem so kronali štiri leta pridobivanja znanja na srednji šoli za strojništvo in z različnimi problemi, ki so jih morali rešiti med predelavo, dokazali, da guljenje klopi v učilnicah in šolskih delavnicah nikakor ni bilo zaman. Spopasti so se morali z izzivom, kako ohraniti maso avtomobila znotraj ustreznih obremenitev, kako združiti obstoječo tehnologijo, denimo robotizirani šeststopenjski menjalnik z novim elektromotorjem, kako dodati krmiljenje in litij-polimerski baterijski sklop, ne nazadnje so domiselno rešili tudi problem z ogrevanjem avtomobila pozimi z grelcem na dizelsko gorivo in mu v mrzlih dneh s tem bistveno podaljšali doseg. Na bližnjo Križno goro se v nasprotju z marsikaterim drugim električnim vozilom odpeljejo brez težav, saj so zelo učinkovito izboljšali hlajenje elektromotorja, zaradi menjalnika pa ni zadreg v klancu.

A pot od ideje do izdelka je bila precej težja, kot kaže zgornji odstavek. To dokazuje že podatek, da so se za predelavo avtomobila na elektriko hkrati odločili v štirih srednjih šolah v Sloveniji, dovolj trmasti in željni preseganja izzivov pa so bili le Gorenjci, ki so projekt edini izpeljali do konca. Eno izmed osrednjih vlog pri tem je imel Metron inštitut Andreja Pečjaka iz Češnjice pri Kropi, kjer so najprej s šolanjem, nato pa s strokovno pomočjo dijakom radodarno delili svoje z leti izkušenj pridobljeno znanje. A dijakov na inštitutu nikakor niso ujčkali, saj je trojica celotno delo razgradnje bencinskega pogona, predelave in montaže novih delov, tudi elektromotorja iz šempetrske Letrike, opravila sama v osmih delovnih dneh ob koncih tedna. Skratka, ribe so se s palico naučili loviti sami. Tudi država ima svoj delež pri uspehu, saj je Eko sklad primaknil 4.000 evrov iz sredstev za spodbujanje nakupa in predelave električnih vozil.

Delo so dijaki opravili tako dobro, da večjih težav s homologacijo vozila ni bilo, avto je registriran in odet v svežo podobo z nalepkami, ki pričajo, da med vožnjo za seboj ne pušča nobene umazane sledi. 

Foto: Andrej Leban Električni smart Mentor Brejc je na delo svojih dijakov ponosen in meni, da bi morali Slovenci takšnim avtomobilom namenjati več pozornosti, saj bi z njimi lahko povsem zadostili veliki večini tipičnih dnevnih poti. Priznava pa, da je glavna cokla razmahu uporabe trenutno cena baterij, ki začetno ceno vložka zelo dvigne in s tem odvrača marsikaterega potencialnega kupca. Brez nepovratnih sredstev Eko sklada je mogoče po njegovem izračunu vozilo predelati za okoli 14.000 evrov. Ob tem pa mora potencialni investitor vzeti v razmislek tudi nekaj pogojev. Avto najprej ne sme biti pretežek, zato samodejno pridejo v ožji krog le manjši modeli. Te pa bo veliko lažje predelati, če ne bodo imeli veliko elektronike, kar pomeni, da je starejše boljše. Bistveno na ceno vpliva želen doseg z enim polnjenjem baterij. 

Zori že nov električni mobilni projekt

Prodornost škofjeloškega šolskega centra z električnim smartom nikakor ni izčrpana, saj se naslednja generacija dijakov že intenzivno posveča projektu e-skiro. Ta bo namenjen vsem generacijam, zaradi kompaktnosti pa tako mestni kot offroad vožnji; seveda ga bo gnala elektrika. Posebnost projekta je, da se bo ekipa preizkusila tudi v trženju svojega izdelka. 

Krajši intervju: Matic Ostrelič, soavtor projekta električni smart

Kaj je bil največji izzivi predelave?

Ker smo bili vsi avtomehaniki, smo veliko že vedeli, šola pa nam je organizirala šolanje pri inštitutu Metron, kjer smo se prvič srečali z EV-tehnologijo. V Češnjici smo avto podrli, vse, kar je bilo v povezavi z bencinskim pogonom, je moralo ven. Zelo smo morali paziti na dovoljeno največjo obremenitev prednje in zadnje preme, a nam je na koncu uspelo.

Kakšni so vaši cilji za naprej?

Sam še naprej sodelujem z inštitutom Metron, kjer opravljam prakso znotraj študija. Delamo na baterijskih paketih za čolne za družbo Seaway. Ja, lahko rečem, da sem se zaljubil v električna vozila in tovrstne pogone.

Električnih avtov na cesti je le za vzorec, čeprav država napoveduje pravi bum. Kdaj pa bi vi kupili električni avto, katere pogoje bi moral izpolnjevati?

Sam si ga ne bom kupil, temveč si ga bom v kratkem kar naredil. Vendar bi si želel nekaj večjega kot smart. Razmišljam o audiju A2, saj ima zaradi aluminijaste zgradbe majhno maso in dober zračni upor.  

Kakšne so tehnične omejitve, če se nekdo loti predelave v električno vozilo?

Zelo pomembna je izbira pravega avtomobila, predvsem glede mase. Druga zelo bistvena stvar je, da je malce starejši, saj je mogoče denimo kakih 10 let star avto zaradi uporabljene elektronike predelati precej lažje kot novejšega. Omejitve so lahko predvsem računalniki v vozilih, še posebej pri francoskih avtomobilih zna biti več problemov. Težava so tudi sistemi ABS, ESC in podobni.