Prometne nesreče na avtocestnem križu še posebej v turističnih dneh hitro blokirajo katero od cestnih aort in povzročijo dolge zastoje, hkrati veliko število vozil nato običajno zabije še vzporedne lokalne ceste. 

Na Darsu napovedujejo, da bodo skušali v prihodnje v primeru nesreč več prometa obdržati na avtocesti tudi tako, da bodo še hitreje odpravljali posledice nesreč in drugih dogodkov. Eden od ukrepov za dosego tega cilja bo tako imenovana Dars intervencija, kjer bi posebej opremljene in izurjene ekipe skrbele za hitrejšo odpravo posledic nesreč in bodo poskrbele, da se čim prej odpre vsaj en pas avtoceste. 

Na Darsu so za zdaj redkobesedni kje in kako bodo uvajali posebno enoto, kot pravijo pa se zgledujejo po uspešnem pilotnem projektu v Avstriji, ki je bil povzet po nizozemskem in britanskem modelu posebnih avtocestnih enot. 

Sosedje za več kot petino zmanjšali čakanje

V Avstriji so sicer zadovoljni z dosežki enoletnega pilotnega projekta in bodo vzpostavili stalno enoto. Za pretočnost 180 kilometrov okoli izredno obremenjenega dunajskega ringa ter bližnjih hitrih cest je tako v lanskem letu 24 ur na dan skrbela posebna enota, sestavljena iz 16 mož. 

Analiza je pokazala, da so v 11.000 intervencijah, od tega v 1.500 posredovanjih zaradi nesreč in okvar, zmanjšali skupno časovno dolžino zastojev (skupaj z zastoji zaradi del in drugih vzrokov) kar za 22 odstotkov v primerjavi z letom prej.

Zgolj zastoje zaradi nesreč in okvar vozil so zaradi hitrejšega sproščanja voznih pasov zmanjšali za dobrih devet odstotkov.

Foto: Hato Interventno vozilo Enota skrbi tudi za nadzor infrastrukture, vzpostavljanje reševalne poti za vozila na nujni vožnji in podobno. Enota je sicer tesno sodelovala z vsemi reševalnimi službami, poudarjajo na družbi Asfinag, ki upravlja z avtocestnim omrežjem pri severnih sosedih. 

Avstrijska enota je opremljena z najsodobnejšo tehniko za usmerjanje prometa, njihova kombinirana vozila pa so razmeroma zelo mobilna v prometu. Med drugim imajo lastno 360-stopinjsko kamero, prek katere pošiljajo živo sliko v nadzorne centre, povezani so tudi z vsemi stacionarnimi kamerami na cestnem omrežju, kar jim olajšuje načrtovanje dela.

Britance visoki stroški pognali v akcijo

V Veliki Britaniji, od koder izvira sistem, so enoto na celotnem omrežju vzpostavili že leta 2006, potem ko so izračuni pokazali, da zastoji na avtocestah državo letno stanejo kar 3,8 milijarde evrov, zgolj en zaprti pas, ki je zaprt za eno uro, pa do pol milijona evrov.

V Veliki Britaniji uslužbenci ponavadi sedijo v 4x4 terenska vozilih, s katerimi lahko odvlečejo pokvarjena vozila z voznih pasov. V vsakem vozilu je za 650 kilogramov najrazličnejše opreme, od prve pomoči do različnih stožcev in druge opreme za usmerjanje prometa. Ko pride na mesto, kjer tiči vzrok zastoja, tako lahko eden od uslužbencev nemudoma prične z usmerjanjem in spodbujanjem prometa, medtem ko drugi pomaga ljudem v ustavljenih vozilih.