Dobrega pol leta smo testirali kakovost in uporabnost akustičnih sistemov v 30 novih vozilih različnih znamk. Seznam bomo še dopolnjevali, tako da bomo zajeli vse blagovne znamke in večino vozil v vseh razredih. Avtomobile smo testirali na enaki relaciji (dvesto kilometrov) v podobnih vremenskih razmerah na samo eni radijski postaji.

Odstopanja so precejšnja. Vsaka blagovna znamka ima svojstven način upravljanja z avtoakustiko, poleg kakovosti tovarniškega radijskega sistema, pa je ključnega pomena predvsem položaj ozvočenja. Primerjali smo tako moč signala, samo doživetje glasbe kot tudi prijaznost uporabe. Razočarali so francoski proizvajalci, BMW v premium razredu glede na na ceno in Suzuki z najnovejšo Vitaro (katastrofalen zaslon na dotik). Pozitivno še naprej preseneča Mazda.

Foto: Žurnal24 Grafika radio avto

Kakorkoli že, proizvajalci prestižnih znamk danes avtoakustiki posvečajo vedno več pozornosti. Na trgu je nov, nezemeljski Volvo XC 90, ki v avtomobilu pričara doživetje zvoka iz koncertne dvorane v Göteborgu, Audi denimo v svoji marketinški kampanji v ospredje postavlja ravno doživetje zvoka. A da se dobro sliši, tudi stane. Zvok v XC90 je nemogoče primerjati s konkurenco, zato smo mu dali izvenkonkurenčno oceno 10 (tabela – ocene so od 1 do 5), karkoli drugega bi bilo nepošteno.

Tega ne poizkušajte doma

Skoraj praviloma so tovarniški radiji nezmogljivi in imajo premalo tonskih nastavitev za kakovosten zvok. Do polovice glasnosti dvigajo cel spekter tonov, od tam naprej pa le srednje in visoke
tone, basov torej ne, ker so zvočniki premalo zmogljivi in bi poslušali le glasno hreščanje. »Tako se dostikrat zgodi, da nekdo zamenja tovarniški radio z bolj zmogljivim, ki omogoča dvig vseh tonov in potem  je zvok katastrofalen. Prihajajo k nam in se pritožujejo, da tovarniški radio ni hreščal, novi pač,« pravi Vili Božič, ki ima 40 letne izkušnje z avtoakustiko. Pri menjavi nezmogljivega radia je torej potrebno vgraditi kakšen ojačevalec in zamenjati zvočnike. »Eno brez drugega ne gre, zato se dandanes nadgrajujejo tovarniški radii. S tem se ohranijo volanske in druge kontrole zvočnega sistema in ne posega se v kakovost sprejema radijskih postaj,« dodaja Božič. Strokovnjak seveda odsvetuje kakršnokoli popoldansko obrt in domače igračkanje z avtoakustiko.  

Foto: Žurnal24 Grafika radio avto

Dajejo vam vedno manj (več se doplača)

Pri avtomobilih višjega razreda boste za boljši zvok morali doplačati, znesek pa bo bistveno višji kot če bi se odločili za nadgradnjo sistema pri kakovostnem domačem mojstru. »Doplačila se pri Audijih, Mercedesih in drugem prestižu gibljejo od 1200 do dobrih 2000 evrov, mi pa denimo tak sistem spravimo skupaj za 500 evrov. Vsak mesec pa se pri nas oglasi vsaj ena razočarana stranka, ki je dobavitelju avtomobila doplačala za boljši zvok, pa komaj opazi spremembo,« pravi Božič. Po njegovih besedah so cene naprav v zadnjih letih močno padle, zato so takšne izboljšave postale dostopne.

Zakaj torej avtomobilski proizvajalci kupcem novih avtomobilov ne privoščijo vsaj spodobne akustike? »Tudi mi ljudem ves čas predlagamo izboljšave, pa največkrat dobimo odgovor, da radio potrebujejo le za kakšna poročila. Da je to predrago. Zato tudi avtomobilisti ljudem dajejo vedno manj v sami osnovi,« pravi Božič.

Foto: Žurnal24 Grafika radio avto

Pri zvoku ne tako kot pri emisijah

Po njegovi oceni je v osnovni verziji zelo kakovosten VW passat. Zvok je tako dober, da misliš, da je v avtomobil vgrajen ojačevalec, gre pa le zato, da ima v vratih velike base in dobro razporejene visokotonce in ker imajo vrata dosti prostornine, je zvok kakovosten, razlaga Božič. »Največ se ukvarjamo z BMW-ji. To je katastrofa, pa če govorimo o enici ali petici. Ljudje pričakujejo izjemen zvočni sistem, ker je avto nasploh izjemen in seveda tudi drag, ampak žal temu ni tako,« še izpostavlja. Mi smo testirali X5, sedmico in M3 in smo Bavarcu dali povsem solidno povprečno oceno v premium razredu. Sedmica bi se celo lahko kosala z Volvom, a očitno lastniki niso tega mnenja. Da ni vse v denarju, dokazuje tudi Citroën DS5 Sport Chic. Cena testnega modela z vso opremo, celo masažnimi sedeži, presega 42 tisočakov, ozvočenje pa je porazno. Mimogrede, tudi uporabnost je katastrofalna in nelogična, če med vožnjo poskušaš nastaviti gretje sedežev ali masažo, resnično postaneš deležnik tveganja v prometu.

Foto: Gregor Prebil Kia sorento

Tovarniški lovijo bolje

Na testu smo ugotovili tudi velike razlike pri kakovosti sprejema radijskih postaj (oziroma ene, da bi bila odstopanja zaradi drugih faktorjev čim manjša). Ne le lokacijsko, denimo Renaulti (testirali smo kadjar, clio, espace,captur, kangoo) so zelo dovzetni do motenj sprejema od drugih vozil ali naprav. Najbolj kakovostni sistemi so brez dvoma v Volvu in Mercedesu, v vseh razredih. Torej tako pri V40 za 24 tisočakov kot pri XC90 s polno opremo za 120 tisočakov. Pri mercedesu ima nekaj pomanjkljivosti le GLC, medtem ko sta razred A in C (čeprav GLC spada v isti segment) odlična. »Tovarniško vgrajeni sistemi brez dvoma najbolje lovijo. Celoten sprejem skupaj z anteno je prilagojen radiu. Vsaki stranki povemo, da bo z zamenjavo tovarniškega radia trpel sprejem, ampak zopet je odvisno od blagovne znamke. V avto lahko vgradimo Blaupunkt za sto evrov ali Alpine za 500 in bo prvi bistveno boljši, ker pri Blaupunktu več pozornosti posvečajo sprejemu. Japonci pa denimo zvoku,« pravi Božič.

Foto: Saša Despot BMW, Audi, Mercedes, Volvo

Peugeot posnema Audi ali obratno?

Upravljalski mehanizmi se zelo razlikujejo, so pa vidne določene podobnosti. Mercedes z miško, krožnim drsnikom in kontrolami na volanu daje največ izbire, da si voznik izbere sebi najbolj prijazno upravljanje. Nima pa denimo zaslona na dotik in če zelite povezati multimedijsko napravo, ki  ima USB vhod pod naslonom za roko z vtičnico, ki je pod armaturno ploščo, bo avtomobil prepreden s kabli. Podobno neprijazna je tudi Mazda, ampak tudi v Volvu za slabih sto tisočakov se vam lahko zgodi, da boste kabel multifunkcijske naprave preščipnili z naslonom za roko. Nihče ni popoln.