Obiskali smo Dacijino tovarno z več kot 15 tisoč zaposlenimi v mestu Mioveni v Romuniji, ki je od Bukarešte oddaljena okoli 120 kilometrov, s prestolnico pa jo povezuje nova dvopasovna avtocesta, ki je bila eden od glavnih pogojev, da je Renault v Romunijo v desetletju investiral 1,63 milijarde evrov.
Dacia je bila ustanovljena leta 1966, leta 1991 pa je Renault kupil 51 odstotkov delnic in prevzel nadzor nad podjetjem. Danes imajo Francozi 99,43-odstotno lastništvo v Dacii, ki vse od prihoda modela logan beleži visoko rast prodaje.
Ne bojijo se nove krize
Generalni direktor Renault-Nissana za Romunijo Jerome Olive je za Žurnal24 povedal, da je temelj uspeha osnovna filozofija znamke: ponuditi kakovostne avtomobile, ki morajo biti robustni in predvsem cenovno dostopni najširšemu krogu kupcev. Prav zanesljivost in cena sta vzrok, da so v Dacii dobro prebrodili krizo, ne bojijo pa se niti nove. Koncept bo namreč tudi v prihodnje ostal enak: slediti evropskim zahtevam, tako so vsi modeli Dacie opremljeni z motorji Euro5, in ponuditi ceno nižjo od konkurence.
Prodaja Dacie, ki je še leta 2000 obsegala 52.403 avtomobilov na leto, je desetletje kasneje zrasla sedemkrat, na 348.279 modelov na leto. Samo v letu 2010, ki je številnim proizvajalcem prineslo glavobole, je Dacia zabeležila 15-odsotno rast v primerjavi z letom 2009. Zanimivo je, da je duster četrti najbolj prodajani SUV v Nemčiji, ki velja za najzahtevnejše tržišče, po uspešnosti pa sledijo trgi v Franciji, Italiji in Španiji. Kar 90 odstotkov vseh avtomobilov, proizvedenih v Mioveniju, je namenjenih za izvoz.
Romunija tudi s pomočjo Renaulta postaja sodobnejša
Največje zasluge za to ima Renault, ki mu je romunska vlada v želji po sodelovanju in investiciji v infrastrukturo ustregla pri zahtevi, da v desetih letih zagotovi pogoje za delovanje. Infrastruktura je bila torej glavni pogoj, veliko pa je lastnik investiral v zaposlene, pri tem pa se je po videnem moral ukloniti zahtevam Romunije. V podjetju je namreč zaposlenih več kot 15 tisoč ljudi, ki večinoma delo opravljajo ročno, robotizacije je malo, v želji po ohranjanju delovnih mest pa naj bi tako ostalo tudi v prihodnje. Nadpovprečno visok je odstotek žensk v podjetju, ki znaša 32 odstotkov. Za primerjavo dodajmo, da v Revozu v Novem mestu okoli 2.200 delavcev na leto proizvede okoli 200 tisoč vozil, tudi sedemkrat več delavcev pa manj kot dvakrat toliko vozil.
Na eni sami liniji, kjer se hkrati sestavlja 1.200 vozil, je 8.500 zaposlenih, po tem, ko je vozilo sestavljeno in pobarvano, pa sledi še zadnji preizkus na poligonu, ki je prav tako v sklopu tovarne. Zadnji korak je, ko avtomobile odpeljejo v logistični center. Dacia svoje avtomobile iz tovarne razpošilja po cesti (52 odstotkov), železnici (48 odstotkov) in kasneje z ladjami.
Čeprav je skromno mestece Mioveni, kjer še vedno vidiš stare ženice, kako na vrvici sprehajajo krave, ob cesti pa vprežene kočije, daleč od evropskih standardov, pa je tovarna moderna. To izkazuje s prioritetami, kot so skrb za zdravje in varnost svojih zaposlenih, ter s stalnim izboljševanjem varnosti pri delu in ergonomije na proizvodnjih linijah. Dacia je v zadnjih desetih letih v varnost in zniževanje škodnega vpliva, ki ga prinaša proizvodnja avtomobilov, vložila 22 milijonov evrov.
Plača nad povprečjem
V tovarni poleg samih avtomobilov proizvajajo tudi pogonske motorje in menjalnike, samo lani so naredili 247.761 pogonskih agregatov in 560.342 menjalnikov. To je edino podjetje v okviru skupine Renault, ki je zadolženo za oblikovanje in proizvodnjo posebnega orodja, ki ga uporabljajo znotraj skupine za proizvodnjo in sestavljanje vozil.
Rast prodaje vozil iz leta v leto predstavlja veter v jadra celotni romunski ekonomiji in tudi delavcem, zaposlenim v podjetju. Povprečna bruto plača v tovarni je 880 evrov, kar je visoko nad romunskim povprečjem, ki je 470 evrov bruto.
Dacia dviguje romunski standard
Dacia je zgodba o uspehu. Še pred leti tarča posmeha številnih pa po prevzemu Renaulta, ki je v tovarno v Romuniji investiral več kot milijardo in pol evrov, žanje uspehe na najzahtevnejših evropskih tržiščih.