Na bencinskih črpalkah se je včeraj popoldan in zvečer čakalo. Vozniki so namreč pohiteli in tako prihranili nekaj evrov, kolikor je od polnoči potrebno dati za enako količino bencina ali dizelskega goriva. Še posebej bodo podražitev čutili vozniki požrešnih velikih avtov in vsi tisti, ki so primorani zaradi službe ali šolanja s svojimi vozili delati veliko kilometrov.

Zvišanje cen na rekordno raven pa ni nujno zadnje, saj nekateri naftni analitiki zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in padajoči vrednosti evra predvidevajo nadaljnjo rast cen surove nafte na mednarodnih trgih, tudi na mediteranskem, kjer nakupujejo slovenski trgovci z nafto.

Država zadnje mesece jemlje velikanske kose

"Zadnje zvišanje v odstotkih ni bilo tako veliko," je za Žurnal24 dejal Mihael Tomšič, strokovnjak za energetiko. "Težava pa je, ker se cena bencina in dizelskega goriva postopoma zvišuje skozi daljše časovno obdobje, kar najbolj čutijo porabniki z nižjimi prihodki."

Pri tem opozarja, da je na globalnem trgu cena surovine trenutno celo manjša kot aprila, si je pa takrat od litra prodanega energenta država odrezala manjše kose. Ob sledečem nižanju cen surovine, ki stane med 40 in 50 centi na liter, je država trošarine dvignila in zacementirala, tako se danes manjše spremembe navzgor pri surovini na mediteranski borzi za uporabnika precej bolj poznajo zaradi sorazmernega vpliva trošarin in DDV-ja, tukaj je tudi trgovska marža.

Tomšič meni, da je nastopil čas, ko bi morala država spremeniti davčno politiko in znižati trošarine na tako pomemben artikel za splošno porabo, izgubljene milijone pa nadomestiti z drugimi prihodki, denimo obdavčitvijo nepremičnin bogatejšega sloja prebivalstva. "A ne tako, kot je predlagano pri meji milijon evrov, ta meja je smešno visoka."