Mestna občina Koper je potrdila, da na zaledni cesti med Bonini in Tribanom, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, zdaj hitrost voznikov na razdalji dobrega kilometra meri novi odsekovni merilnik (na fotografiji zgoraj). Nekateri slovenski mediji so napačno povzemali sporočilo STA, da gre za radar, čeprav naprava pri delovanju ne uporablja elektromagnetnih valov, temveč prehitre določa na podlagi znane razdalje, štoparice in napredne slikovne prepoznave vozil. Če je bila hitrost prevelika, pošlje podatke skupaj s fotografijo naprej redarjem, sicer jih takoj izbriše. Naprava bi lahko kombinirala tudi več kot dva modula oziroma vstopno/izstopni točki, tako da je mogoče "pokriti" tudi ceste, ki se razcepijo na več krakov.
"Vzpostavitev sistema za merjenje hitrosti je nedvomno prvi korak k ureditvi prometnih razmer na preobremenjenih lokalnih cestah, ki jih dnevno uporabljajo številni občani. Ena takih je tudi cesta med Bonini in Tribanom, kjer smo že lani izvedli poskusno merjenje povprečnih hitrosti in tako pridobili ključne informacije o razmerah na cesti," so za Žurnal24 pojasnili na Mestni občini Koper.
Ker se je tak sistem merjenja izkazal za učinkovitega, so se odločili za trajno postavitev. Dobavitelj merilnika Rapidus P2P slovenske izdelave je Telekom Slovenije, gre pa za enako napravo, kot že slaba dva meseca spremlja promet v Hrastju pri Kranju. V Kopru kršiteljev na začetku še ne bodo kaznovali, saj želijo voznike navaditi na nov prometni način. Bodo pa na dveh lokalnih cestah v občini kmalu namestili še dva dodatna sistema.
Prednosti takšnega spremljanja oziroma nadzora prometa je precej, glavna pa je, da voznike spodbuja k spoštovanju omejitev na daljši razdalji, ne pa samo v neki točki, kjer se nahaja klasični stacionarni merilnik hitrosti ali pogosteje naletimo na policijsko oziroma redarsko kontrolo.
Kdo in kako zagotavlja, da meri pravično?
Kako zagotavljajo pravilnost meritev odsekovnega merilnika, smo vprašali na Urad za meroslovje, ki ima pristojnost za odobritev tipa nekega merila, torej dovoljenje za uporabo v Sloveniji, ter nato overitev vsake naprave, ki jo za merjenje uporabljajo naši policisti ali redarji. Naprave morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
"V postopku prve overitve se ugotovi skladnost oziroma istovetnost merilnika hitrosti z veljavno odobritvijo tipa. S tem zagotovimo, da se bo uporablja merilo z enakimi lastnostmi, kot je bilo dostavljeno v postopek odobritve tipa," pojasnjujejo na Uradu. "V tem primeru smo še izmerili dolžino ter lokacijo odseka ter preverili izpolnjevanje zahtev glede največjega dopustnega pogreška pri merjenju hitrosti vozil. Izvedena prva overitev merilnika hitrosti pomeni, da se izmerjena hitrost na tem merilniku hitrosti lahko uporablja kot dokaz v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi. Slednje pomeni, da lahko vozniki ter organi zaupajo izvedenim meritvam z gotovostjo."
Ugotavljanje natančnosti odsekovnega merilnika je drugačno od dopplerskega ali laserskega merilnika, saj temelji na prevoženi razdalji v nekem času, ne pa odboju. "Na Uradu RS za meroslovje uporabljamo za preverjanje delovanje takšne vrste merilnikov hitrosti lastno referenčno vozilo. V to vozilo imamo vgrajen kalibriran odometer (merilo razdalje), s katerim preverimo dolžino odseka. Po preverjeni dolžini odseka opravimo večje število vožnj z referenčnim vozilom, na katerega smo namestili kalibrirano referenčno uro. Z njo ugotavljamo potovalni čas vozila med vstopno in izstopno točko na podlagi dokaznih slik, kjer je razviden čas na referenčni uri. Na podlagi izmerjenega potovalnega časa ter znane razdalje odseka izračunamo povprečno hitrost referenčnega vozila in jo primerjamo z izmerjeno hitrostjo odsekovnega merilnika hitrosti. Hkrati pa ob tem sistemu dodatno uporabljamo še lasten tahometer (merilnik hitrosti) z avtomatskim proženjem ter napravo RaceLogic VBOX III za zapis vožnje referenčnega vozila."
Na uradu, ki je na področju meritev v prometu dejaven član Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML), torej uporabljajo tudi naprave, ki jih srečujemo v svetu vrhunskega motošporta in verifikacij avtomobilskih tovarn.
Vsaka meritev vsaj 5 km/h v korist voznika
Da je izmera merilnika ustrezna, mora biti pri preizkušanju na terenu največji dovoljeni pogrešek znotraj tolerance 3 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h, nad to mejo pa velja dovoljeni pogrešek 3 odstotke navzgor ali navzdol. Pri dejanski izvedbi meritev pa se po pravilniku uporablja varnostna razlika, ki od izmerjene hitrosti vozniku v dobro avtomatsko odšteje 5 km/h (nad 100 km/h razlika še narašča).
Ob tem na Uradu dodajajo, da v skladu s pravilnikom preverijo tudi način zbiranja in obdelave podatkov ter s tem zagotovijo, da merilnik izvaja zbiranje izključno "dokumentiranih meritev, kjer je nastopila kršitev oziroma izjemoma podatki za dokazovanje postavitve in delovanje merilnika. Stvar uporabnika oziroma imetnika merila nato je, da zagotovi dostop do teh podatkov pooblaščenim uradnim osebam."
Redarske službe po državi običajno uporabljajo visokoavtomatizirani proces, ki izkorišča zmožnost merilnikovega modula za avtomatsko prepoznavo tablice na fotografiji visoke zanesljivosti, tako da gre kršitev takoj v nadaljno obdelavo z namenskim programom, ki prebrano tablico poveže z bazo podatkov o lastniku. "Vse dokumentirane meritve so v elektronski obliki in uporabljajo sistem elektronskega podpisa, ki zagotavlja avtentičnost in preprečuje morebitne zlorabe," še pravijo na Uradu.
Na Uradu za meroslovje za novi Rapidus P2P uporabljajo izraz "urbani odsekovni merilnik". Kot pojasnujejo, pravilnik sicer ne loči odsekovnih merilnikov med običajnimi in urbanimi, saj delujejo po enakem principu. Besedno zvezo so dodali, ker gre za prvo postavitev v naselju - urbanem okolju. Isti merilnik je mogoče brez težav uporabljati tudi na avtocesti, ima pa tudi dovoljenje za hkratno spremljanje varnostne razdalje med vozili po načelu dveh sekund.
Občine ga imajo na "zakotni" cesti, nima pa ga Dars na avtocesti
Odsekovni merilnik je v Sloveniji relativno nova naprava, medtem ko je v številnih državah, tudi v Avstriji, Italiji ali Češki ta tip meritev že dolgoletna praksa. Za kratek čas leta 2016 je odsekovni merilnik že deloval na avtocestnem odseku skozi Trojane. Policija in Dars sta takrat v čudnih posredniških okoliščinah s podjetjem Intermatic skušala izvesti pilotni projekt umirjanja hitrosti, kar jima je v končni fazi tudi uspelo, saj je povprečna hitrost bistveno upadla, s tem pa se je izboljšala varnost za vse udeležence.
Se je pa omenjeni merilnik izkazal s številnimi tehničnimi pomanjkljivostmi, zato je Urad za meroslovje na podlagi popravkov uporabo odobril šele po več kot enoletni zamudi. Vmes so padale tudi obtožbe o poskusih podkupovanja pooblaščenih oseb.
Potem ko so na Darsu in policiji na podlagi trojanskega poskusa določili sedem odsekov na avtocestnem križu, ki jih želijo opremiti z odsekovnimi meriliniki, so konec leta 2017 objavili razpis zanje. Policija je spisala tehnične pogoje, Dars pa bi merilnike plačal. A je razpis tik pred izbiro dobavitelja Dars razveljavil. Uradno je bil vzrok odločitev policije pod vodstvom takratne notranje ministrice Vesne Györkes Žnidar, da opreme policija ne bo prevzela. Kadrovsko naj policisti namreč ne bi bili pripravljeni na procesiranje okoli 30 tisoč kršiteljev na leto, čeprav je prav visoka avtomatizacija celotnega postopka zaznave in kaznovanja ob primerni opremi ena ključnih prednosti tovrstne tehnologije.
Policija je trdila, da bi morali najprej ustrezno popraviti zakonodajo glede možnosti izogibanja plačila, vendar teh popravkov v besedilu spremenjenega zakona o pravilih cestnega prometa, ki jih je pripravila zdajšnja vlada in minister Jernej Vrtovec, še vedno ni.
Ne glede na to, da ključni zakon ostaja praktično nespremenjen, sta Dars in policija danes že v procesu priprav na nov razpis. Kot vedo povedati poznavalci razmer, je v ozadju veliko različnih interesov, kako tokrat spisati razpisne pogoje. Za Žurnal24.si so pri Darsu potrdili, da bodo za tehnično plat razpisa primarno zadolženi pri policiji oziroma njihovem Uradu za informatiko in telekomunikacije, znotraj katerega deluje Sektor za elektronske naprave in laboratorij.
Omenjeni policijski oddelek je bil pod istim vodstvom že večkrat vpleten v sporne razpisne pogoje in prakse, o katerih se je razpisal tudi Transparency International, sodišče pa je enkrat celo pravnomočno razsodilo, da je s šikaniranjem izbranih ponudnikov oškodoval državni proračun za več deset tisoč evrov.
ta naprava ne prepoznava le reg. tablic pač pa tudi obraze , kar je pri nas še prepovedano! Skozi stranska …
A da bi se kdo vprašal, da je mogoče ulična omejitev prenizka, glede na to, da cesta poteka sredi ničesar?
Ja hvala dežurni žurnal 24ur za podroben opis te naprave, in kam naj si zataknem vse te informacije, odpru si …