"Zjutraj dlje časa nisem mogel do svojega avta v podzemni garaži našega bloka, saj smo imeli alarm zaradi povišane koncentracije ogljikovega monoksida," je povedal bralec Janez. "Kaj imamo v le nekaj let stari garaži res tako slabo prezračevanje?", se še sprašuje.
Čeprav se o enem najbolj zahrbtnih ubijalcev v razvitih industrijskih državah zadnja leta pogosteje govori, smo v Sloveniji v preventivi nanj še vedno daleč zadaj, alarmne naprave na ta izredno nevarni plin pa so trenutno vsaj v privatnih stavbah še vedno redke. V primeru bralca so k sreči opravile svoje delo in morda preprečile kakšno zastrupitev.
"Ne, to ni predpisano," so za Žurnal24 odgovorili na Upravi za zaščito in reševanje na vprašanje, ali morajo biti vse garažne hiše opremljene z javljalniki ogljikovega monoksida (CO). "Pri gradnji garažnih stavb je treba upoštevati pravilnik. Naloga projektantov je, da z oziroma na predviden način rabe zagotovijo pogoje za to, da bo v prostorih kljub emisijam zdravju škodljivih ali eksplozivno nevarnih plinov, zagotovljeno stanje, ki ne ogroža zdravja uporabnikov stavbe."
Na Upravi dodajajo, da so za povišane koncentracije CO manj dovzetne dobro prezračevane stavbe z nizko intenzivnostjo prometa z motornimi vozili.
Pri manjših garažah, kot so običajne za stanovanjske hiše ali naselja, na Upravi svetujejo čim boljšo izvedbo naravnega prezračevanja, kar pomeni zadostno število in ustrezno razporejenost prezračevalnih odprtin, ali pa mehanski prezračevalni sistem.
Zaščitijo se pred mišjo, a tlakujejo pot za kopičenje CO
Uporabniki največkrat naredijo napako in močno povečajo nevarnost kopičenja CO s tem, da zapirajo ali prekrivajo odprtine za naravno prezračevanje, kar je pogost primer v garažnih stavbah. "Na učinkovitost naravnega prezračevanja lahko bistveno vpliva že namestitev mrež za zaščito pred glodalci na odprtinah za odvod in dovod zraka ali na primer zagraditev garažnih mest, ki so bila predvidena kot odprte garaže."
Docent Miran Brvar, vodja Centra za zastrupitve pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, pravi, da na leto v Sloveniji zaradi zastrupitve s CO umre okoli pet ljudi, pri čemer niso upoštevani primeri požara ali samomorov. To pomeni, da gre za najpogostejši vzrok smrtnih zastrupitev pri nas. Vsako leto poleg tega zdravijo še okoli 50 ljudi, pri čemer gre običajno za zastrupitve težje narave, saj večine blažjih niti niso prepoznane in zdravljene.
Kdo bi pomislil, da so še verjetno posebej ogroženi mehaniki, a Brvar pravi, da sploh ne, saj so praviloma v svojih delavnicah dobro opremljeni oziroma se zavedajo pomena prezračevanja.
Zakaj mu pravimo tihi ubijalec?
Ogljikov monoksid je zelo strupen plin brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo začutiti brez ustrezne opreme. Torej ogljikovega monoksida ne moremo videti ali vohati, lahko pa nas ubije, opozarja Brvar. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem gorenju drv, premoga, nafte, kurilnega olja, bencina, propana, butana, in drugih goriv.
Običajni izvori ogljikovega monoksida so peči na drva in premog, kamini, plinski gorilniki za gretje vode v kopalnicah in ogrevanje prostorov, plinski žari, avtomobilski motorji, agregati za proizvodnjo elektrike in motorne žage, kosilnice, ventilatorji ter črpalke, navaja Brvar. Ogljikov monoksid nastaja tudi v požarih.
V stanovanju nivo ogljikovega monoksida naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov in plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode.
V novogradnjah uporaba postaja obvezna
V Sloveniji je uporaba alarmov za ogljikov monoksid zaradi slabe informiranosti in ozaveščenosti prebivalcev še razmeroma redka. Drugje v razvitem svetu, kjer se ljudje že bolj zavedajo preventive in lastne odgovornosti za zdravje, je uporaba alarmov za ogljikov monoksid veliko pogostejša. Leta 2013 smo zato pri nas ustrezno spremenili zakonodajo in uvedli obvezno vgradnjo alarmnih naprav za ogljikov monoksid v vsa nova stanovanja z gorilnimi napravami odvisnimi od zraka v prostoru.
Na trgu so takšni javljalniki (ne gre jih zamenjati s tistimi za protipožarni alarm!) na voljo za nekaj deset evrov, kakovostne in uveljavljene znamke jih denimo ponujajo od dobrih 30 evrov dalje in več let delujejo brez vsakršne potrebe po vzdrževanju.
"V ZDA so s podobnim zakonom že dosegli, da ima do 90 odstotkov novogradenj vgrajene alarmne naprave za ogljikov monoksid, v Sloveniji pa smo s tem šele na začetku," dodaja docent Brvar.
andrej.leban@zurnal24.si