V letu 2023, je bilo do konca meseca novembra, po uradnih podatkih Sekcije za osebna motorna vozila, na novo registriranih 3989 100-odstotno električnih avtomobilov, kar je 96 odstotkov več kot v celotnem letu 2022. Največ vozil je sicer prodala Tesla, ki je leto zaznamovala tudi z agresivno cenovno politiko in to globalno. Tesla je pri nas v prvih 11 mesecih prodala več kot 1.200 vozil, na prvih dveh mestih pa sta njena modela tesla Y (880 registracij) in model 3 (360 registracij) Nekaj so k prodaji in nižjim cenam pripomogle tudi višje subvencije za električna vozila pod 35 tisoč evri. Prav zato je razred 100-odstotno električnih vozil najhitreje rastoč segment prodaje novih vozil tudi v Sloveniji.

Foto: Anže Petkovšek Tesla Y

Cena je odločilni dejavnik

Danilo Ferjančič, direktor Porsche Slovenija, že več let izraža naklonjenost električnim avtomobilom, na novoletni novinarski konferenci pa je izpostavil potencial po rasti tudi v prihodnje, prav tako je zelo optimističen tudi nad napredkom na področju infrastrukture. V okviru lastnega podjetja MOON so letos v večini na družinske hiše namestili 200 sončnih elektrarn. Za Žurnal24 je komentiral stanje na trgu novih električnih vozil, na katerem so znamke Porsche Slovenija v prvih enajstih mesecih skupaj prodale več kot 1.000 novih električnih vozil, dejal, da bo skupna prodaja v Sloveniji ob koncu leta presegla 4.000 vozil, kar je skoraj 9% celotnega trga osebnih vozil. "Še lani smo bili na petih odstotkih. Vsekakor je odločilni faktor cena, to smo letos videli. Če je cena prava, potem hitro padejo ostali predsodki glede polnilne infrastrukture, dosega in podobno."

Foto: Porsche Slovenija Porsche Slovenija Moon

Prihajajo manjši in cenejši elektirčni avtomobili 

Jožko Tomšič, prvi mož podjetja Emil Frey, kjer so pred kratkim v Sloveniji pokazali tudi električni citroën eC3, ki ga lahko v Sloveniji pričakujemo čez nekaj mesecev s ceno brez upoštevane subvencije pod 25 tisoč evrov, pravi, da je prodaja električnih vozil odvisna od različnih dejavnikov; infrastrukturne omejitve, zadržanost potrošnikov do tovrstnih tehnologij in nenazadnje tudi tako subvencij kot ugodnosti ob nakupu. "Slednje je bilo izrazito vidno v letošnjem letu. Pričakujemo zmerno rast povpraševanja in posledično trga," pravi Tomšič.

Foto: Saša Despot predstavitev Citroen ë-C3

Petar Nevistić, generalni direktor GA Adriatic, je prav tako zadovoljen, da trg električnih vozil raste, kar je dokaz, da so kupci prepoznali prednosti, ki jih električna vozila prinašajo in tako močno prispevajo k trajnostni mobilnosti. "Prepričan sem, da bo v naslednjem letu delež električnih vozil samo še rasel. V igro bo namreč vstopilo kar precej novih igralcev. Naše paradno vozilo bo zagotovo 100 % električen renault 5, s katerim vstopamo v B segment, kjer danes nimamo nobenega električnega predstavnika in menim, da bomo z njim zagotovili potrebe številnih kupcev. Glede cene zdaj vidimo, da proizvajalci želijo postaviti nekakšno magično mejo dostopnejšega električnega vozila na 25.000 evrov. Ko je Renault prvič napovedal renault 5, je tudi napovedal, da bo to električno vozilo dostopno vsem."

Nevestić pričakuje, da bo to prvo električno vozilo znamke Renault množične proizvodnje za širši krog kupcev. Cilj in prioriteta sta, da bo to vozilo kupcem enako dostopno, kot so danes dostopni avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje, je dejal za Žurnal24. Ne bo pa to edino tovrstno vozilo v Renaultovi paleti vozil. V letu 2025 pričakujejo še 100 % električen Renault 4 – »novo katrco«, majhen velik avtomobil, ki bo po zagotovilih sogovornika zagotovo vzbujal čustva. "Še leto kasneje, v letu 2025, pa se tema dvema modeloma pridružil tudi 100 % električen renault twingo, ki se tako kot renault 5 in renault 4 vrača nazaj h koreninam znamke Renault in za katerega sem prepričan, da bo prepričal številne kupce, ki iščejo mali osebni mestni avto in ne želijo sprejeti nikakršnega kompromisa med ceno in kakovostjo vozila."

Foto: Renault Renault 5 EV

Zaostanek na področju polnilne infrastrukture

Vse tri direktorje smo prosili za oceno stanja javne polnilne infrastrukture za električna vozila v Sloveniji in tudi, kje sami vidijo možnosti izboljšav že v letu 2024? Ferjančič meni, da polnilna infrastruktura ni slaba, lahko bi pa bila mnogo boljša. "Pred nekaj leti smo bili v Sloveniji kar hitri in ekspeditivni, potem smo pa malce zaspali. Se pa vendarle marsikaj dogaja in verjamem, da država to ima v mislih." Ferjančič vidi potrebo po zelo hitrih polnilnicah - na avtocestnem križu in tudi drugje, kjer bodo ljudje lahko svoj električni avto napolnili dovolj hitro. Tudi to bo po njegovih besedah krepilo zaupanje v električno mobilnost.

Manj optimističen je Tomšič, ki stanje javne polnilne infrastrukture v Sloveniji ocenjuje za slabo. "Imamo vrsto izzivov kot so: razpoložljivost visoko zmogljivih polnilnih postaj, vzdrževanje in (ne)delovanje polnilnih postaj, neenakomerna hitrost polnjenja, zapleteni postopki registracije, preveč različnih načinov plačila polnjenja in še bi lahko našteval. Vsekakor bo tukaj potreben bolj celovit pristop," pravi in izpostavlja podatek, da bi za zadostitev potreb morali v EU vsak teden postaviti na novo 14.000 polnilnic vse do leta 2030. Pravi, da se jih trenutno po podatkih ACEA postavi le 2.000/teden. "Podatek pove, da tako trenutna infrastruktura v EU in Sloveniji ne sledi potrebam. V EU imamo države, ki dosegajo preko 50 polnilnic na 100 kilometrov cest (npr. Nizozemska 64,3/100km cest), ter države, ki so daleč od tega podatka, kot je npr. Slovenija, ki ima le 3,3 polnilnice/100 kilometrov cest. Ta pove dovolj o tem, kako razvita je javna infrastruktura za električna vozila v Sloveniji," pravi Tomšič, ki kot vir podatkov navaja ACEA – Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev.

Foto: PRIMA PRIMA električni avti polnjenje doseg ionity

Tudi Nevistić meni, da polnilna infrastruktura ne gre v korak z razvojem in ponudbo električnih vozil. "Ta danes namreč močno zaostaja. Na eni strani se vršijo zelo močni pritiski na proizvajalce avtomobilistov, postavljene so zelo visoke zahteve po elektrifikaciji celotne modelne palete, čeprav smo v Sloveniji še zelo daleč od tovrstne realnosti. Današnja infrastruktura zagotovo ne zadostuje. Predstavljajte si, da živite v bloku sredi mesta in si odgovorite na vprašanje, kje ima v tem primeru posameznik na voljo najbližjo polnilnico. In če je ta že slučajno v bližini posameznikovega domovanja, kolikokrat se zgodi, da je le-ta prosta," se sprašuje.

Nevestić pravi, da so težave s polnilnicami, njihovo dostopnostjo in delovanjem trenutno naša realnost, pri čemer pa se moramo zavedati, da trg električnih vozil predstavlja »zgolj« 10 % celotnega avtomobilskega trga. "Težko si predstavljam, kako bo to videti leta 2035, ko naj bi vsako novo vozilo bilo na električni pogon. Zato je ključnega pomena, da se zgodijo bistveni premiki za izboljšave v tej smeri. Najprej je treba za vse tiste, ki prevozijo več kilometrov, postaviti polnilnice, ki delujejo podnevi in ponoči. Prevečkrat sem že bil priča zgodbam, ko se je zgodilo, da polnilnica bodisi ni delovala bodisi je bila zasedena. Zato je treba najprej zagotoviti mrežo polnilnic, ki bodo delovale, bodo vsem dostopne in ne bodo prezasedene," pravi Nevestić, ki meni, da morajo korak v to smer storiti vsi deležniki: Evropa, posamezne države in različni investitorji. "Šele, ko bodo kupci brez skrbi, da bodo svoje električno vozilo lahko brez težav polnili, skoraj kjerkoli in kadarkoli, bomo lahko govorili o elektrifikaciji v pravem pomenu besede," zaključuje sogovornik.

dezurni@styria-media.si