Tovornjakom, ki presegajo zaenkrat dovoljenih 18,75 metra, se je EU je pred časom (zaenkrat) odpovedala, oziroma je prepustila možnost vpeljave takšnih vozil posameznim članicam. Takoimenovani gigalinerji pa so v nekaterih, predvsem severnjaških državah že vrsto let zelo popularni.

Kaj sploh je gigalinier? Gre za kombinacijo klasičnega tovornjaka, ki ima lastni tovorni prostor, nato pa ima namesto klasičnega priklopnika zadaj pripeto nosilno platformo, na katero je prek sedla pripeta takšna prikolica, kot jo sicer uporabljajo polpriklopniki. Nekateri uporabljajo tudi kombinacijo klasičnega polpriklopnika, na katerega pripnejo prikolico tipa tandem.

Če je klasični polpriklopnik (vlačilec ali "šlepar") lahko dolg 16,60 metra, kombinacija tovornega in priklopnega tovornega vozila pa do 18,75 metra, je gigaliner dolg kar 25,25 metra, oziroma 6,5 metra več od doslej najdaljših tovornjakov.

Kaj velja vedeti o gigalinerjih?

Nemčija je ena od tistih članic, kjer bodo gigalinerji po novem dovoljeni, vendar le na točno določenih prometnicah, od katerih gre večina za avtoceste. Zaenkrat jih na začetku ne bodo smeli uporabljati le v dveh od 18 zveznih nemških držav.

Testna faza je pokazala, da so gigalinerji lahko zelo koristni, saj dva takšna tovornjaka prepeljeta toliko tovora, kot trije klasični tovornjaki. V paletah: 53 v gigalinerju in le 34 v klasičnem tovornjaku.

Ob tem za gigalinerje ostaja najvišja dovoljena skupna masa 40 ton, kar pomeni, da ne obremenjujejo dodatno cestišča, a na drugi strani lahko prinesejo prihranek goriva in posledičnih izpustov v višini do okoli 25 odstotkov.

Za voznike tašnih gigantov na cestah velja pogoj, da morajo imeti vsaj pet let konkretnih izkušenj na klasičnih tovornjakih, sicer pa naj bi gigalinerje vlekli le najsodobnejši kamioni, ki so serijsko opremljeni s številnimi asistenčnimi sistemi. Še ena pomembna razlika v primerjavi s klasičnimi tovornjaki je, da bo hitrost na avtocestah omejena zgolj na 80 km/h in ne na 90 km/h, kot velja za druge, poroča BR.de. Prav tako ne smejo prehitevati ostalega prometa, razen če vozi s hitrostjo pod 25 km/h.

Seveda pa obstajajo tudi kritike, zaradi katerih gigalinerjev bržkone pri nas še lep čas ne bomo videli. Najprej je tu znatno bolj omejeno gibanje v križiščih, nemško združenje voznikov ADAC pa opozarja tudi na neustrezna parkirišča za takšne tovornjake na avtocestnih postajališčih. So pa odveč strahovi, da bi takšen monstrum na cesti za ustavljanje potreboval daljšo zavorno pot. Nasprotno, zaradi dveh dodanih osi se bo gigaliner dejansko ustavil prej od navadnega vlačilca.

V Nemčiji je bilo v testni fazi registriranih 159 gigalinerjev, njihovi lastniki, torej prevozniška podjetja pa so jih zelo hvalili. V nekaj letih pričakujejo v uporabi kakih 10.000 gigalinerjev, kar pa ne navdušuje preveč železniškega lobija, saj ocene kažejo, da bi železnicam lahko odžrli okoli sedem odstotkov prometa. 

dezurni@zurnal24.si