Povprečen voznik se s poškodbo stekla na avtomobilu sreča v povprečju na šest let in pol. Najpogosteje poškodbe staknemo na vetrobranskih steklih zaradi kamenčkov, ki letijo izpod koles avtomobilov. Precej pogosto je poškodba tudi posledica naravnih pojavov, kot je toča, malo manj pa zaradi najrazličnejših trkov v steklo: prometne nesreče, nesreče z razbitjem zadnjega stekla pri obračanju, vlom, padci predmetov in podobno.

Pri Carglass-u se večinoma srečujejo s tremi tipi težav: mikro poškodbami vetrobranskih stekel, ki jih lahko ob pravočasnem ukrepanju popravijo, večjimi poškodbami vetrobranskih stekel in razbitjem ostalih stekel ter slabo vgrajenimi vetrobranskimi stekli.

Kako lahko zmanjšamo možnosti za nastanek poškodb? Kateri so nujni ukrepi po poškodbi, tudi za preprečitev večjih stroškov? Kakšne so nevarnosti slabe vgradnje vetrobranskega stekla? S popravilom precej privarčujemo, s hitrim ukrepanjem pa si v vsakem primeru prihranimo nadaljnje nevšečnosti.

Pike na vetrobranskem steklu

Manjše poškodbe na vetrobranskem steklu (radi jim rečejo tudi pike) najpogosteje povzročijo majhni kamenčki izpod koles avtomobilov, zato možnosti za nastanek najučinkoviteje zmanjšate z upoštevanjem varnostne razdalje. Nekatere so tako majhne, da jih brez natančnejšega pregleda težko opazimo. Ob večjih hitrostih in višjih zunanjih temperaturah so nastale poškodbe praviloma večje.

Foto: Carglass Carglass Do približne velikosti kovanca za 2€ je poškodbice na vetrobranskem steklu mogoče popraviti, a moramo zaradi napredovanja mikrorazpok v večje razpoke to storiti pravočasno, sicer je potrebna menjava celotnega stekla, kar pa je seveda nekajkrat dražje in desetkrat manj ekološko od popravila.

Zakaj pike napredujejo v večje razpoke?

Razpoka se na steklu širi kot raztrganina na majici ali hlačah. Poškodbe lahko hitro napredujejo v razpoke ob vsakodnevni vožnji čez varnostne ovire, po slabše urejenih cestiščih, torej pod vplivom vibracij ali pa že na primer zračnega pritiska, ki ga povzroči loput vrat.

Med poletno vročino in zimskim mrazom pa je možnost napredovanja manjših poškodb v večje razpoke še večja zaradi uporabe klime ali gretja. Steklo se na soncu močno segreje, ob delovanju klime se notranja stran stekla nato hitro ohladi, razlika v temperaturi med notranjo in zunanjo površino pa povzroči stres in napredovanje razpok.

Pozimi je učinek ob intenzivnem segrevanju zaledenelega stekla enak. Kaj storiti, ko se pojavi pika?

Pri Carglass-u pravijo, da na mesto poškodbe takoj pritrdite obliž, s katerim boste poškodbo zaščitili pred vodo in umazanijo ter omogočili lepše izvedeno popravilo.

Dobite jih v njihovih poslovalnicah. Nato čimprej na popravilo, medtem pa z upoštevanjem naslednjih navodil preprečite, da bi se razpoka razširila:

• poleti avta ne puščajte na soncu – parkirajte ga v senci ali pa vetrobransko steklo pokrijte z zaščitno folijo;
• poleti ne usmerjajte pihanja klime v vetrobransko steklo, temperaturo v avtu pa znižujte postopoma;
• pozimi podobno topel zrak aplicirajte postopoma; izogibajte se vožnji po makadamu in slabših cestah;
• ne loputajte z vrati (zaradi vibracij in potiska zraka).

Foto: Carglass Carglass Če je nastala poškodba ali razpoka večja, pa moramo steklo zamenjati. Ker vetrobransko steklo prispeva k karoserijski trdnosti vozila in tako poškodovano izgubi do 34 odstotkov svoje trdnosti, svetujemo, da to storite takoj. Takšno vozilo tehnično ni izpravno in ne opravi tehničnega pregleda, policisti pa vam zaradi tega lahko tudi v prometu izstavijo globo in vas izločijo iz prometa, kar se je na naših cestah letos že zgodilo.

Slabo oziroma nepravilno vgrajeno vetrobransko steklo

Raziskava, ki smo jo objavili na spletni strani zurnal24.si, ugotavlja, da je vsako tretje vetrobransko steklo v Sloveniji zamenjano z napako. Kompromizirana kvaliteta namestitve se lahko odraža na primer v zatekanju vode v avtomobil, v kontaktni koroziji na mestih, kjer je steklo lepljeno na karoserijo, v najslabših primerih pa celo v napakah pri nanašanju lepila, zaradi česar steklo ni dobro pritrjeno na karoserijo. Tako pritrjeno steklo morda ne bi zdržalo sil in bi ob čelnem trku padlo iz avtomobila, kot prikazuje spodnji video: 

Ste že kdaj videli, kako se v večini avtomobilov sproži airbag na sovoznikovi strani? Odpre se navzgor, steklo pa ga preusmeri proti glavi oziroma sovoznikovem telesu. Brez stekla bi se torej odprl mimo sovoznika, kot prikazuje spodnji video, kar pa je s slabo zalepljenim steklom precej verjetno. Brez stekla smo v prometni nesreči tudi bolj izpostavljeni predmetom zunaj.

Odkar so se v avtomobilih razširili varnostni in asistenčni sistemi, kot so samodejno zaviranje v sili in sledenje voznemu pasu, pri Carglass-u veliko pozornosti posvečajo pravilni rekalibraciji tovrstnih sistemov, ki jim pravimo ADAS. Kamere in senzorji, ki omogočajo delovanje omenjenih sistemov so namreč velikokrat nameščeni v vetrobranskih steklih. Ob menjavi vetrobranskega stekla jih je zato potrebno rekalibrirati oziroma se prepričati o njihovem pravilnem in natančnem delovanju.