Zgodba se je že začela zvezdniško, ko je črna opel calibra na salonu v Frankfurtu leta 1989 zapeljala med zbrane novinarje, ven pa je skočila takratna nesporna vladarica ženskega športa Steffi Graf. Sledil je zelo dolg aplavz in ogromen medijski odziv. Nesporno je bil to eden najlepših avtomobilov tistega časa, hkrati je bil po zmogljivostih daleč pred večino konkurence.

A to je bil le vrhunec dobro premišljene zgodbe, potem ko so prve slike takrat še koncepta brez imena pokazali leta 1987. Dve leti kasneje je ekipa pod vodstvom šefa oblikovalcev Manfreda Gotta predstavila kupeja, ki je še celo desetletje kasneje veljal za najbolj aerodinamičen serijski avto na svetu, saj je imel za takratne čase težko dojemljiv količnik zračnega upora komaj 0,26, resda samo v osnovni različici. 

Ne samo lepa, tudi zelo hitra

In medtem ko so tekmeci v tistih časih ponujali kvečjemu dve različici pogona, je bila calibra na voljo s celo paleto motorjev, menjalnikov in celo 4x4 pogonom. Osnovna različica 2,0-litrskega motorja je zmogla 85 kW (116 KM), različica z 16-ventilsko tehniko pa že 110 kW (150 KM) in takrat zavidanja vrednih 223 km/h.

Tudi precej prestižni tekmeci, kot denimo novi porsche 968, pa so nemirno gledali v ogledalo, ko se je na trgu pojavila turbo različica s kar 150 kW (201 KM), najvišjo hitrostjo blizu 250 km/h in s pospeškom 6,8 sekunde do stotice. 4x4 pogon je bil pri tej izpeljanki serijski. Predvsem za trge izven Evrope je bil na voljo sicer še 2,5-litrski V6 motor s 125 kW (170 KM). Menjalniki so bili trije: pet- in za tiste čase še neobičajnemu šeststopenjskemu je družbo delala še avtomatika.

Pravega naslednika ni bilo

Calibra je bila nadaljevanje zelo uspešne zgodbe, ki jo je imel Opel z dvovratnimi športnimi kupeji, denimo modelom GT ali manto. Do leta 1997 so jih izdelali okoli 240.000, kar je bila lepa številka, saj so bili to zelo dobri časi za "čustvene" avtomobile. Med konkurenti, kot so bili VW corrado, toyota celica, ford probe, rover coupe ali honda prelude, je bila calibra najuspešnejša, tudi zaradi dokaj solidne kvalitete, saj je bila zasnovana še pred kasnejšo Oplovo "katastrofalno" generacijo vozil z obilico defekti. Ko je leta 1997 proizvodnja zastala, je Opel kot naslednico calibre promoviral tako kupejevsko astro kot manjšo tigro. A oba modela nista bila nikoli kos dediščini, ki jima jo je pripravila calibra.

Tudi po športni plati se je izkazala, tako je v prvenstvu DTM takoj stopila v boj z BMW M3 ali AMG mercedes-benzi ter se nekajkrat enakovredno borila za naslov. Leta 1996 se ji je izmuznil le za las. 

Že danes nakup ni poceni

Čeprav je bila tudi med slovenskimi entuziasti zelo popularna in eden ciljnih avtomobilov za tunerje, je teh avtov danes na cestah vedno manj. Ima vse prvine, da že čez nekaj let postane eden od klasičnih in zelo zaželenih starodobnikov, zato je morda ta trenutek pravi čas za nakup (seveda različice brez odvečnih spojlerjev in drugih pritiklin). A na slovenskih oglasnikih se jih prodaja le peščica, dosedanji lastniki pa se očitno dobro zavedajo vrednosti imena.