Vodstvo Korporacije Hidria je v torek ob prisotnosti državnega vrha, tudi premierja Janeza Janše, v Spodnji Idriji položilo temeljni kamen za eno največjih investicij električne mobilnosti v državi.

Prihodnje leto bodo začeli graditi 40 milijonov evrov vreden visokotehnološki center za razvoj in izdelavo ključnih delov elektromotorjev za hibridna in električna vozila. Delovati bo začel leta 2023.

Na 15.000 kvadratnih metrih bodo zgrajeni najsodobnejši prostori z avtomatizirano, robotizirano in z digitalnimi procesi podprto tehnologijo (industrija 4.0). V novem obratu bodo postopoma zaposlili 100 novih visoko usposobljenih sodelavcev, vsak od njih pa naj bi prispeval kar 100.000 evrov dodane vrednosti. V skladu s pogodbami, ki veljajo do leta 2030, bodo najprej izdelovali elektromotorske hibridne pogone za znamki Mercedes in BMW.

Foto: Saša Despot Iztok Seljak

Glavni direktor korporacije Hidria Iztok Seljak je v gostovanju v oddaji 24ur zvečer na Pop TV dodatno pojasnil, da je trenutno dodana vrednost v Sloveniji na zaposlenega okoli 47 tisoč evrov, v Hidrii pa okoli 60 tisoč evrov. Da bodo lahko v novih obratih dosegli kar 100 tisoč evrov dodane vrednosti, bo delo temeljilo na visokoavtomatizirani in digitalizirani proizvodnji, z veliko lastnega znanja in predvsem usposobljenih sodelavcih. 

Vsak tretji novi avto, ki se vozi po evropskih cestah, ima vsaj kak del, ki je izdelan v Hidrii. Slovenska avtomobilska industrija ustvarja kar desetino celotnega BDP države.

Seljak je izpostavil, da bodo za Slovenijo v prihodnje takšni razvojni preboji in takšno stremljenje k dviganju dodane vrednosti v industriji nujni, saj si sicer "ne bomo mogli privoščiti boljšega življenja in večjih plač". Opozarja pa, da bo za to potrebna visokokvalificirana delovna sila, ki bo morala imeti znanja iz številnih, danes v učnem procesu ločenih ved. Zato vidi veliko priložnost, da bi Slovenija kot prva evropska država še pred drugimi avtomobilskimi velesilami vzpostavila posebno "avtomobilsko akademijo", ki bi v sodelovanju z industrijo znala združevati različna področja. Tako bi v času pomanjkanja delovne sile prišli do izobraženih kadrov, ki bodo potrebni pri izdelavi vozil prihodnosti. 

En del v to smer že nakazuje projekt GREMO, v katerem se je še trdneje povezal slovenski avtomobilski grozd. Slovenska podjetja nameravajo v petih letih v skupni razvoj pogonov, baterij in zalogovnikov ter ekstra lahkih materialov vložiti kar tri milijarde evrov. Že oktobra naj bi se na sestanku z vlado dogovorili, kako vzpostaviti potrebno sodelovanje med industrijo, šolstvom in znanostjo, je še povedal Seljak.

dezurni@styria-media.si