Med 12. In 16. junijem bo potekala že 30. kolesarska dirka Po Sloveniji, največja mednarodna kolesarska prireditev, ki v celoti poteka po naši državi in ki Slovenijo predstavlja po vsem svetu. Na dirki poleg kolesarjev sodeluje tudi veliko avtomobilov, kar predstavlja določen organizacijski zalogaj.
Z direktorjem dirke Po Sloveniji Bogdanom Finkom smo se pogovarjali, o tem, kakšna vozila sodelujejo na dirki, kako je poskrbljeno, da ne prihaja do nesreč, in o tem, kako poskrbijo za varen trening njihovih kolesarjev. In tudi o tem, kako se moramo kot kolesarji in kot vozniki motornih vozil vesti v prometu, da bo ta potekal brez nepotrebnih nesreč.
Fink nam je najprej pojasnil, koliko različnih vozil sodeluje na takšni dirki. Pravi, da imajo samo oni v organizacijo dirke vključenih okrog petdeset različnih vozil. Med njimi je pet večjih in trije manjši tovornjaki, deset dostavnih furgonov in pet kombijev za prevoz devet ljudi. Poleg teh pa še različni osebni avtomobili. Poleg tega pa še vsaka ekipa na dirki neposredno sodeluje s po dvema voziloma. Glede na to, da je prijavljenih 23 ekip, je to še dodatnih 46 vozil. Poleg tega pa je na dirki še več tovornjakov, avtobusov in drugih vozil, ki imajo stranske vloge.
Različne vloge vozil
Pomemben partner, ko gre za avtomobilski park, je tudi skupina Skupina Emil Frey, ki je poskrbela tako za mobilno podporo kolesarske ekipe Adria Mobil iz Novega mesta, kot tudi za vozni park organizacije dirke. Fink pravi, da so štiri vozila stalno namenjena kolesarski ekipi Adria Mobil, s štiridesetimi nadaljnjimi pa je skupina podprla dirko.
Jožko Tomšič, generalni direktor skupine Emil Frey v Sloveniji, je povedal, da kot dolgoletni partner dirke Po Sloveniji, v letošnjem letu, ko dirka obeležuje pomemben 30. jubilej, sodelovanje razširjajo na celotno skupino Emil Frey. V dirko vstopajo pod okriljem podjetja Emil Frey Avtocenter, ki bo z več kot 40 vozili avtomobilskih znamk, ki jih zastopajo, zagotovil varen in zanesljiv prevoz organizacijskega osebja, sodnikov in spremljevalcev. Gre za zahtevno, kar 840 kilometrov dolgo dirko, v kateri niso na preizkusu le kolesarji, temveč so pod izjemno obremenitvijo tudi vozila, ki spremljajo dirko, pravi Tomšič. Dodaja, da so kot mobilni partner dirke pri izboru vozil upoštevali praktične potrebe in specifične zahteve organizatorjev ter zagotovili, da so vsa vozila skrbno pripravljena za varno in učinkovito podporo tej prestižni kolesarski dirki.
Logistika dirke je namreč zelo zahtevna in brez avtomobilov ne gre. Sodniki dirke, ki morajo biti blizu kolesarjev, denimo svojega dela ne morejo opravljati s kolesa. Mnogi vidijo le tisto, kar se predvaja po televiziji, vendar pa je dirka več od tega.
Vozila imajo sicer na dirki zelo različne vloge. Eno so seveda servisna vozila ekip, vendar niso edina. Če gremo od začetka kolesarske karavane, se v njej najprej pelje policijsko spremstvo, potem vozilo, ki označuje začetek dirke, potem dve vozili z rumeno lučjo, vozilo varnostnega inženirja, vozila za zdravnike in vozila za sodnike, ki jih je veliko. Potem pa so tu še vozila, ki jih ni v sami karavani, ampak se selijo med startom in ciljem ter vmesnimi točkami dirke in imajo različne zadolžitve.
Vozniki kolesarji
Vsak voznik, ki vozi v karavani kolesarske dirke, mora imeti licenco Kolesarske zveze Slovenije, kar pomeni, da mora opraviti seminar ali strokovni izpit za vožnjo na takšni prireditvi. Fink pravi, da je bistvenega pomena, da vsi vozniki vedo, kako dirka poteka oziroma kako "diha". Predvsem pa mora vsak voznik poskrbeti tako za svojo kot tudi za varnost kolesarjev.
Osnovno pravilo je, da motorna vozila čim manj vozijo med kolesarji, vendar to ni vedno mogoče. V vozilih so namreč tudi sodniki, ki morajo od blizu opazovati tekmo in tekmovalce. Ker so razdalje med vozili majhne, včasih pride tudi do nesreč. Vendar pa organizatorji naredijo vse, kar je možno, da bi bilo takšnih nesreč čim manj.
Zato poskušajo za voznike vozil, ki so med dirko najbliže kolesarjem, angažirati bivše kolesarje, ki vedo, kako kolesarska dirka poteka in kako "diha". Nekdo je namreč lahko izvrsten voznik avtomobila, avtobusa ali tovornjaka, vendar to ne pomeni, da bo znal tudi varno voziti na kolesarski dirki.
Vožnja avtomobila na kolesarski dirki je namreč zelo specifično opravilo. Vedeti morate, kakšne so posebnosti kolesarske dirke, kako se kolesarji gibljejo in predvideti njihove reakcije. Šele ko to obvladajo, lahko vozniki vozijo na dirki med kolesarji.
Zanimalo nas je, kako voznikom avtomobilov na dirki pomagajo sodobni asistenčni sistemi. Fink pravi, da jim žal ne pomagajo. Pravzaprav so lahko celo problem. Najslabše je, če se zgodi, da avtomobil zasilno zavre in povzročil trk s kolesarjem. To se je na kolesarskih dirkah že zgodilo.
Osnovno pravilo pred začetkom dirke je zato, da se morajo asistenčni sistemi izključiti. Vsi avtomobili so sicer opremljeni z radijskimi postajami, ki jih redno obveščajo o dogajanju na dirki, saj imajo vozniki pregled le nad dogajanjem neposredno pred njimi in za njimi, ne pa nad dirko. Še eno pravilo je, da morajo vozniki med vožnjo "držati volan v roki" in spremljati dogajanje. Mobilni telefoni in drugi moteči pripomočki so med vožnjo strogo prepovedani.
Varnost na treningu
Določenih pravil se morajo kolesarji držati tudi med treningom, saj kolesarka kolona na cesti zavzame veliko prostora. Fink pravi, da se v skladu s prometnimi predpisi lahko v koloni vozi največ šest parov kolesarjev, za katerimi mora voziti spremljevalno vozilo. Po zakonu bi spremljevalni avtomobil sicer moral biti tudi spredaj, vendar bi bil zgolj še ena dodatna ovira za voznike, ki prehitevajo kolono, zato ga običajno ni.
Poleg tega kolesarje, če jih je več, običajno razdelijo v več kolon, da te ne bi bile predolge. Že, če je v koloni šest parov, torej dvanajst kolesarjev, med katerimi je pol metra do meter in pol razdalje, je kar naenkrat dolga tudi trideset metrov. To pa je težko varno prehiteti. Prehitevanje je sicer v prometnih predpisih dovoljeno, vendar pa je precej zahtevno.
Pri kolesarskem klubu se zato trudijo, da trenirajo na manj prometnih cestah, da ne ovirajo prometa, pravi Fink. Dodaja, da je to težje spomladi in jeseni, ko so dnevi krajši in so termini za trening kolesarjev marsikdaj v istem času, kot pa se ljudje peljejo v službo ali domov.
Tudi nekatere ceste, na katerih trenirajo kolesarji, so še vedno enako široke kot pred tridesetimi leti, kar predstavlja dodatno težavo. Včasih so kolesarji denimo pogosto trenirali na cesti čez Gorjance, zdaj pa je to zaradi gostega predmeta praktično nemogoče. Zato izbirajo relacije, ki so prometno manj obremenjene.
Še preden gredo mladi kolesarji na cesto, pa prve izkušnje nabirajo na kolesarskih stezah in na velodromu, ki ga imajo v Novem mestu. Vožnja po velodromu namreč zelo dobro vpliva na razvoj tekmovalnih kolesarjev. Ker so kolesa za velodrom brez prestav, se naučijo bolje poganjati pedale.
Še bolj pomembno pa je, da z vožnjo na velodromu pridobijo dober občutek za orientacijo v prostoru. Ker kolesa za velodrom nimajo zavor, morajo kolesarji dogajanje vnaprej predvidevati. To pa jim kasneje pomaga tudi na cesti in tudi v primeru padcev, ko znajo bolje rešiti situacijo, saj marsikaj predvidijo vnaprej. V prometu sta sposobnost predvidevanja in previdnost ena glavnih elementov za večjo varnost, pravi Fink.
Pozitivno sobivanje med kolesarji in avtomobilisti
Zanimalo nas ja tudi, kakšne izkušnje imajo z odnosom voznikov do kolesarjev. Fink pravi, da sta pri njih vozniška kultura in sobivanje voznikov in kolesarjev pozitivna. Na Dolenjskem in v Beli krajini so ljudje navajeni kolesarjev. S kolesarjenjem se ne ukvarja le veliko mladih, ampak kolesari tudi veliko tistih, ki vozijo tudi avtomobile. Tega pred petnajstimi, dvajsetimi leti še ni bilo. Danes pa vozniki bolj razumejo kolesarje in so tudi bolj disciplinirani, saj se pogosto znajdejo tako v vlogi avtomobilista kot tudi kolesarja.
Tam, kjer kolesarjenje ni tako razvito, pa je drugače, saj vozniki kolesarje vidijo kot oviro v prometu. To pa povzroči slabo voljo in agresivne odzive voznikov. To je torej odvisno od kraja in stopnje razumevanja med kolesarji in avtomobilisti. Ni pa nujno, da so za slab odnos vedno krivi avtomobilisti. Daleč od tega, pravi Fink. Tudi med kolesarji so namreč "biseri" in tudi kolesarje je treba ves čas opozarjati na pravilen odnos do drugih udeležencev v prometu.
V zadnjih letih se je precej povečal obseg rekreativnega kolesarjenja. Včasih so bili na cestah predvsem tekmovalci, pravi Fink, danes pa je drugače. K temu so pripomogla tudi električna kolesa, s katerimi je vožnja navkreber lažja, zato se denimo dogaja, da na Gorjance kolesarijo ljudje, ki se sicer ne bi nikoli odpravili na takšne vzpone.
To pa pomeni, da so med kolesarji velike razlike po moči, kakovosti kolesarjenja in znanju, saj so nekateri začeli kolesariti zelo pozno. Včasih so tudi nevešči orientacije v prostoru in prometu ter slabše obvladajo kolesa. Fink pravi, da se njihovi fantje, ki na leto prevozijo od 18 do 25 tisoč kilometrov, gotovo peljejo drugače, kot nekdo, ki na leto prevozi 500, 1.000 ali morebiti 2.000 kilometrov. Za kolesarje je zato pomembno predvsem, da kolesarske relacije izbirajo v skladu s svojimi izkušnjami in telesno pripravljenostjo.
Vse etape dirke so kraljevske
Finka smo vprašali tudi, kaj bi svetoval voznikom, ki se bodo med dirko Po Sloveniji znašli v bližini trase. Kako naj se obnašajo. Fink pravi, da je tudi v tem primeru pomembno predvsem predvidevanje, Etape dirke so predstavili že marca in si jih lahko ogledajo tudi na spletu, spremljajo pa naj tudi dnevne informacije o zaporah prometa. Če pa se zgodi, da se pripeljejo pred zaporo, naj upoštevajo napotke policistov in varnostnikov. Predvsem pa naj počakajo, da gre kolesarska karavana mimo.
V zadnjih letih, ko je dirka Po Sloveniji postala zelo prepoznavna, se je sicer spremenil tudi odnos ljudi do nje. Velja pa, da kolesarska dirka ni vezana na dvorano ali drug zaprt prostor, ampak je njeno "dirkališče" dolgo 840 kilometrov. Poteka tam, kjer je še petnajst minut ali uro prej potekal redni promet. In tako je tudi potem, ko karavana odpelje mimo. Dejstvo je, da se kolesarstvo dogaja na javnih cestah. Če imate denimo etapo med Žalcem in Rogaško Slatino, je to velik razpon. Organizatorji sicer poskušajo trase dirke speljati tako, da čim manj obremenjujejo promet, a do križanj dirke in cestnega prometa vseeno prihaja.
Katere lokacije pa so najbolj primerne za ogled dirke Po Sloveniji, katere so najlepše? Fink pravi, da vse. Dirka kot športno-turistični projekt predstavlja celotno Slovenijo in lahko si jo ogledamo kjerkoli na njeni trasi. Priložnosti je ogromno. In tudi vse etape so "kraljevske", saj kolesarji vozijo po Sloveniji, zaključi Fink.
Vsi avtomobili na kolesarski dirki bi morali biti električni,toliko o ogljičnem odtisu,in zdravju kolesarjev,pa se vsi na vse požvižgajo,njim ni …