Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnjevala, kje so rešitve za zmanjšanje gneče na slovenskih cestah. 

Ostaja na stališču, da je gradnja dodatnih pasov na določenih odsekih še vedno nujno potrebno, a se strinja s kritiki, da bi morala država več narediti tudi glede urejanja potniškega prometa in drugih ukrepov. Bratuškova je ob tem opozorila, da ima po preureditvi vlade pri usklajevanju in vodenju postopkov za infrastrukturne projekte in za spodbujanje trajnostne mobilnosti zdaj glavno vlogo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope), ki ga vodi Bojan Kumer.  

4 primeri Bratuškova ima prav, krivi smo vozniki!

Bratuškova meni, da je za lajšanje gneče na voljo zelo malo svežih in hitrih ukrepov, med njimi pa Dars kot upravljavec avtocest že uporablja enega od njih, to je aktivnejše vodenje prometa prek portalov. Spomnila je, da Dars trenutno gradi priključek Dragomer, ki bo pomagal sprostiti gnečo na primorskem delu avtoceste pri Ljubljani, v obravnavi pri pristojnih državnih službah pa sta tudi okoljevarstveni soglasij, na podlagi katerih bo Dars lahko začel s širitvijo avtoceste s tretjim pasom na območju odsekov Domžale - Ljubljana in Vrhnika - Ljubljana.

Kot je ministrica dejala pred kamero, si je sama že v prejšnjem mandatu prizadevala tudi za širitev ljubljanskega obroča, a ni bila slišana. "Zdaj, ko je ta vsebina združena na enem ministrstvu, bo morda drugače," je pripomnila. 

Bratuškova o kritikah vodstva Darsa, da je po ukinitvi avtocestne policije na avtocestah prisotnih precej manj enot, to pa se že pozna tudi pri prometni situaciji:

"Po zagotovilih ministra Boštjana Poklukarja [MNZ, op. a.] je policije na cestah enako, kot jo je bilo pred ukinitvijo. To je zame ključno, v obliko kako deluje, se ne bom vtikala, ključno je, da so in da skrbijo za varnost."

Foto: EPA Voznik tovornjaka

Nočne cestnine - zakaj bodo naši prevozniki proti

Glede idej in pobud, da bi morali avtoprevoznike s spremembo cestninskih tarif spodbuditi, da bi vozili ponoči, je Bratuškova opozorila na slabe strani te rešitve - nočni hrup in siljenje ljudi, da vozijo ponoči v manj varnih okoliščinah. Predvsem pa bi ta ukrep kaznoval slovenske avtoprevoznike, ki so vezani na dostavo blaga podnevi. Takrat pa bi veljake precej višje tarife cestnin, je pojasnila.

Ministrica je zagotovila, da država do rešitve težav z zastoji ne bo izkoristila določil prihodnjega zakona o cestninjenju, po katerem bi lahko tovorni promet dodatno obremenili s takso za hrup in onesnaževanje. Pripomnila je, da ima takšno možnost država sicer že po trenutno veljavnem zakonu, a je ni nikoli izkoristila.

"Ob oblikovanju nekoliko drugačne sestave vlade smo imeli v mislih predvsem, kako za ljudi s povezanimi politikami sprejemati učinkovitejše ukrepe."

'Superminister' Bojan Kumer je v intervjuju za Žurnal24 kot ključen dejavnik za učinkovit model usklajevanja in dogovarjanja večih ministrstev videl v tem, da jim načelujejo ljudje iz iste stranke. V kvoto stranke Svoboda spada tudi Bratuškova.

Desetkrat o isti stvari z vedno novimi ljudmi

V oddaji je sodeloval tudi predsednik AMZS Andrej Brglez, ki je opozoril, da se v Sloveniji glede prometa po desetkrat sprašujemo isto stvar, ko je treba sprejeti neko odločitev glede infrastrukture in urejanja prometa. Po njegovem je tudi tvegano, da imamo zdaj še dodatno vpletena ministrstva, saj to pomeni, da se bo o isti stvari moralo dogovoriti še več ljudi.

Če je zdaj v glavni vlogi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, potem mora po Brglezovem mnenju to 'superministrstvo' prevzeti odgovornost in voditi ostala ministrstva, ki pa tudi morajo opraviti svoje naloge. Gradnja dodatnih cest je le eden od ukrepov, precej več moramo kot država narediti pri javnem potniškem prometu in spodbujanju drugih načinov mobilnosti ali pa pri prilagajanju urnika odhodov na delo. 

Foto: Slovenske železnice Slovenske železnice, vlaki, vlak

Upokojenci navalili na vlake

Ministrica Bratuškova je dodala, da bo stanje na področju javnega prometa precej boljše z letom 2025, ko se bodo zaključile glavne prenove na železniški infrastrukturi. Ob tem je kot primer uspešnega spodbujanja takšnega prevoza navedla upokojence, pri katerih se je število voženj z vlakom po uvedbi brezplačne vozovnice leta 2019 do danes povečalo za štirikrat na več kot milijon voženj. Tam, kjer bodo linije polne, bo treba vpeljati dodatne vlake in avtobuse, je še napovedala.

dezurni@styria-media.si