Že včeraj smo poročali, da je statistika za 2015 glede prometne varnosti v Evropi zelo slaba, saj najnovejši podatki kažejo, da se je število nesreč z najhujšimi posledicami tako v Sloveniji kot v celotni Uniji celo zvišalo, kar je daleč od ciljev in zavez članic do 2020.

Danes opoldan naj bi se v Bruslju pričela tiskovna konferenca, na kateri bi evropska komisarka Violeta Bulc osebno predstavila prve analize in ukrepe. A je Bulčeva dopoldan tvitnila, da je bolna, in da bo poročilo zato predstavila jutri ob istem času. Kot je še vidno iz komisarkinih objav na spletnih omrežjih, se je pred dvema dnevoma mudila na skrajnem severu na Grenlandiji v okviru opazovanja posledic klimatskih sprememb.

Temeljni poudarki iz poročila za leto 2015 so jasni: 

• Prvič po 2001 se je število smrtnih žrtev v EU-28 povišalo glede na prejšnje leto, skupaj je umrlo okoli 26.000 ljudi.
• Slovenija je med tistimi, ki so najbolj nazadovale, saj je s povprečja 51 mrtvih na milijon prebivalcev leta 2014 padla na 58 mrtvih v 2015, s čimer je padla na 16. mesto.
• EU močno zaostaja za ciljem, da bi do 2020 število smrtnih žrtev upadlo na manj kot 16.000 letno. 
• Najbolj varne so: Malta, Švedska, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska.
• Najnevarnejše države so: Romunija, Bolgarija, Litva, Latvija, Hrvaška.

ETSC za Žurnal24: Slovenija med državami, ki so najbolj zdrsnile

Pri Evropskem svetu za varnost v prometu (ETSC), kjer so lani Slovenijo posebej izpostavili in nagradili za posebne dosežke v minulih letih, se bodo uradno na poročilo odzvali šele po objavi poročila. Vseeno pa je Graziella Jost, programska direktorica ETSC, za Žurnal24 že strnila nekaj prvih misli, kaj v državah počno narobe ali premalo. "Lanski rezultat kaže zelo slabo sliko, kar nas zelo skrbi, saj je večina držav povečala število smrtnih žrtev. Po drugi strani je nekaj držav, ki so se odrezale bolje, denimo Švedska, Portugalska, Nizozemska, baltske države in Poljska."

Jostova opozarja, da bo s takšnim tempom zelo težko doseči zaveze do 2020: "Očitno pri političnih odločevalcih varnost še vedno ni na prvem mestu. Zelo šepa tudi nadzor, saj je policijskega nadzora vse manj. Velike težave so pri infrastrukturi. Spodujamo ljudi, naj več hodijo in kolesarijo, po drugi strani pa jim ne zagotavljamo, da bi to lahko varno počeli."

Kot dodaja Jostova, niso potrebni nikakršni novi izumi, da bi zagotavljali boljšo prometno varnost. Glavni dejavniki v primeru nesreč, proti katerim se je potrebno še bolj boriti, so očitni - prevelika hitrost, alkohol in neustrezna zaščitna sredstva. "Veliko bi k izboljšanju stanja pripomogel boljši nadzor policije, pa tudi nizkocenovni infrastrukturni ukrepi," še pravi. 

Kaj lahko ob tem stori vsak voznik? "Naj uporablja zaščitna sredstva, kot so varnostni pas ali čelada. Naj upošteva prometna pravila in naj vedno vozi trezen. Ter naj ne uporablja mobilnika med vožnjo."

"Slovenija je lani zabeležila enega največjih dvigov najhujših nesreč poleg Avstrije in Finske. To je gotovo zelo slab rezultat glede na pretekle uspehe na področju izboljševanja varnosti pri vas," je še pokomentirala in nas za dodatna pojasnila napotila na slovensko Agencijo za varnost v prometu.

Njen odziv pričakujemo že od torka opoldan.

andrej.leban@zurnal24.si