"Že od osamosvojitve se naša država preveč lovi s tem, kdo naj gradi in upravlja s cestami. V zadnjih desetih letih se napredek k sreči vidi pri uvajanju sodobnejših infrastrukturnih rešitev, kot so denimo krožišča ali kolesarske steze, in dokončanju nekaterih desetletja trajajočih projektov," meni prometni strokovnjak Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo. Pri tem izpostavlja pozitivni učinek uvedbe vinjet, saj so s tem vozniki končno začeli uporabljati avtoceste, ki so jih sofinancirali.

V zadnjih desetih letih se je sicer slovensko cestno omrežje podaljšalo za okoli 600 kilometrov, na 39 tisoč kilometrov. Medtem ko avtoceste dušijo težave s servisiranjem milijardnih Darsovih kreditov, preostale ceste poleg zaostrenih vremenskih pogojev vse bolj načenja kriza, saj jih je kar 60 odstotkov v zelo slabem stanju, ob sedanjem doziranju denarja pa bi obnova trajala kar dve generaciji.

Še vedno se spreminjajo tudi prevozne navade; primerjava v javnem cestnem potniškem prometu kaže na za dodatno četrtino manj prepeljanih potnikov.

Nezbrana vožnja

"Vozniki smo se v zadnjih desetih letih na žalost poslabšali, predvsem glede obzirnosti do drugih voznikov in koncentracije," pravi nekdanji vrhunski dirkač relija, danes pa inštruktor varne vožnje Brane Küzmič.

Foto: Shutterstock Telefoniranje med vožnjo

"Opazno je, da smo med vožnjo precej bolj napeti in da v avtu počnemo stvari, ki jih sicer nimamo časa narediti v službi ali doma. Še posebno skrb vzbujajoča je uporaba telefonov, celo pisanje SMS-sporočil med vožnjo."

Da je nesreč manj, je v prvi vrsti zaslužna tehnika

Prometna varnost na slovenskih cestah se je v zadnjih desetih letih bistveno izboljšala. Leta 2003 je na cestah umrlo 242 ljudi, 1.375 jih je bilo hudo poškodovanih; lani je umrlo 129 ljudi, 898 jih je bilo huje ranjenih.

“Največ so k izboljšanju varnosti pripomogli varnejši vozni park, napredek pnevmatik in boljša infrastruktura, denimo avtoceste,” je prepričan Brglez. “K učinkovitosti pri odpravljanju črnih točk sta zelo prispevali tudi delo nevladnih organizacij in nastavljanje medijskega ogledala odgovornim ustanovam, k čemur je veliko pripomogel tudi Žurnal, za kar mu ob obletnici čestitam. Šele nato pride na vrsto prispevek policije in na koncu nova 
zakonodaja.”