Tudi tokrat pa se utegne zatakniti pri cenah (dodatkov), saj so visoke celo za to premium znamko.

Podoba v slogu M3
Da je trojka pred slabim letom prešla skozi prvo kozmetično prenovo, vemo vsi. Znano je tudi, da so novosti poleg malenkostno spremenjene zunanjosti (pokrov motorja, prednje in zadnje luči, odbijači) predvsem takšne, ki so očem skrite. V notranjosti je tako opaziti večji zaslon navigacijske naprave, izboljšan iDrive ter še nekatere malenkosti. Glede proporcev in centimetrske radodarnosti v prtljažniku pa je ostal na ravni predhodnika.

Kar pa je novo, je prej omenjena linija dodatkov, ki obsegajo praktično vse od spojlerjev in stranskih pragov iz karbona, športnega podvozja in bolj zmogljivega zavornega sistema do sedežev Reccaro, športnih stopalk in prestavnih ročic ter posebnih volanskih obročev. Testnik je bil tako odet v belo barvo, ki so jo lepo dopolnjevale nalepke na boku v sivi barvi. Poleg tega so trojki pri BMW-ju nadeli še posebna 19-palčna performance platišča, znotraj teh pa zmogljivejši zavorni sistem z diski premera 17 palcev.

Na zadku in prednjem delu pa sta velik kontrast beli barvi predstavljala spojler ali neke vrste splitter iz karbona. Enak material je obdajal tudi stranska ogledala, zaradi črne barve pa vse našteto daje odličen kontrast. Dlje kot do sem niso šli in v uredništvu menimo, da je tako prav. Mogoče smo v slogu formule 1 pogrešali le difuzor, saj ga mnogo cenejša konkurenca že premore. Da ne gre za M3, izda "le" dvojna izpušna cev na zadku in seveda napis, ki pove, da se v nosu vrti trilitrski šestvaljnik, ki smo ga že imeli priložnost preizkusiti in vzljubiti. 

Notranjost je športno ukrojena, prednjači volan z LED-merilnikom vrtljajev in štoparico ter kazalnikom G-pospeška. © Miha Pečoler

Znotraj še lepši – športnejši
Prava razlika v športnem videzu pa po našem mnenju prihaja znotraj. Sedeži so delo Reccarovega studia. So iz enega kosa in zelo tanki, premorejo tudi stranske varnostne blazine, niso pa več električno pomični in ogrevani. So pa pri BMW to rešili s kombinacijo alkantare in usnja, kjer prav prekriva celoten sedalni del prednjih sedežev, da sedite v posebni seriji, pa razodevajo napisi na "vzglavnikih".

Glede bočnega oprijema pa konkurenta med serijskimi športnimi sedeži preprosto nimajo. Kombiniranje alkantare in usnja se nadaljuje tudi na volanu, prva pa obkroža tudi njen sredinski del. Krožnica je BMW-jevsko majhna, volan pa močno odebeljen in odziven. Na vrhnjem delu najdemo še tri merilnike, ki prikazujejo vse podatke, ki jih športno naravnani voznik potrebuje in želi (od štoparice, bočnih G-pospeškov do LED-diod, ki v slogu F1 prikazujejo vrtljaje). Vrhunsko in izvirno.

Presenečenje doživite tudi, ko primete za prestavno ročico, saj je ta krajša in deluje še bolje kot serijska. Kevlar iz zunanjosti pa je mesto našel tudi na armaturni plošči in vratnih oblogah. Da pa vsa ta športnost terja svoj davek, priča zapletenost sedanja v in iz prednjih sedežev, saj zna biti ta manever na dolgi rok res težavno in naporno opravilo.

Če prezremo to dejstvo, potem je ta trojka povsem enaka navadni, z vsemi njenimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Med slednje še vedno štejemo premalo odlagalnih prostorov in utesnjenost na zadnji klopi. Je pa zato izdelava prvovrstna, enako si upamo trditi tudi za uporabljene materiale. iDrive deluje bolje, predvsem pa je bolj intuitiven, čeprav se kdaj pa kdaj še vedno zatakne. Hvalimo tudi avdioenoto s trdim diskom.

V testniku se je vrtel preizkušen šestvaljni dizel, ki še vedno navdušuje z zmogljivostmi. © Miha Pečoler

Varčen, a zmogljiv motor
Trilitrski šestvaljnik (145 kW/197 KM) je zdaj že dober znanec vseh, ki jih vsaj malo zanima avtomobilizem, njemu v prid pa govori tudi večkratna nagrajenost z nazivom motor leta v svoji kategoriji. Motor še vedno preseneti s prožnostjo in širokim in uporabnim razponom vrtljajev, kakor tudi z nadpovprečno zalogo moči in navora. Temu primerne so tudi zmogljivosti, ki so dorasle športnemu videzu, in čeprav smo dolgo menili, da dizelski motor v športniku nima kaj iskati, smo morali tu tej teoriji le pritrditi.

Dejansko smo edino pomanjkljivost našli pri porabi, in sicer pri razliki med tisto, ki jo navaja potovalni računalnik, in tisto izračunano. Računalnik je na testu namreč kazal porabo 7,9 litra, po naših izračunih pa je ta znašala 9,3 litra. Prevelika razlika, ki si je BMW ne bi smel privoščiti.

Še ena stvar, ki utegne biti problematična, pa je cena vseh oblikovnih dodatkov. Ta dokaj zasoli polno ceno avtomobila, ki se od cene osnovnega (39.100 evrov) razlikuje  za slabih 20 tisočakov in znaša 58.158 evrov. To pa je veliko tudi za tiste redke z dragim okusom. Mogoče pa je prav to poseben čar te omejene serije.