Ušesa sta napolnila trušč šestvaljnikov in piskanje turbin, oči je zajel oblak prahu s proge. V ozadju se je s tribun slišalo navdušeno kričanje množic in zvoki navijaških siren, tam v daljavi pa že pojemajoči zvoki motorjev in grabljenje pnevmatik več kot pettonskih pošasti v prvem zavoju naslednjega kroga.
Imel sem privilegij, da sem lahko stal v 'paddocku' neposredno poleg ciljne ravnine v italijanskem Misanu na dirkališču, ki nosi ime po velikem domačinu, žal tragično pokojnem Marcu Simoncelliju 'Sicu'. Zadnji vikend v maju je mesto ob obali Jadranskega morja gostilo uvodne štiri tekme Goodyear FIA European Truck Racing Championship (ETRC).
Da se dva tovornjaka prehitevata na cesti, verjetno nima nihče posebej rad. A tokrat je bilo drugače. Množica z vseh vetrov je navdušeno navijala in skandirala ob vsakem takšnem dogodku.
Dirkanje s tovornjaki se morda ne sliši tako atraktivno kot kakšno drugo prvenstvo izpod okrilja Fie, a le na prvi pogled. Ta spopad titanov je namreč s svojim zanimivim formatom in stremljenju k zmanjševanju podnebnega odtisa lahko vzor tekmovanjem F1, WRC ali MotoGP. In šampion prvenstva je konec leta na istih fotografijah kot Maks Verstappen, Lewis Hamilton, Sebastien Ogier, Kalle Rovanperä, Francesco Bagnaia ter drugi prvaki pod okriljem najelitnejših FIA tekmovanj.
Dodaten utrip tovornjakarskega praznika nedaleč od Slovenije si oglejte v zgornji galeriji. V naslednjih dneh pa objavimo tudi obsežno galerijo zbora stuniranih tovornjakov, kakršnih v Sloveniji skorajda ne morete videti.
Pri tovornjakih v Goodyear Fia ETRC že nekaj zadnjih let vlada Madžar Norbert Kiss, ki je znan tudi ljubiteljem računalniških dirkalnih simulacij, saj je najprej začel dirkati v digitalnem okolju. Tudi letos je 39-letnik iz moštva Revesz Racing začel silovito, na veselje velike skupine madžarskih navijačev, ki so ga spremljali na dvodnevnem dogodku v Misanu, s kar štirimi zmagami.
In še ena velika posebnost v primerjavi z ostalimi tekmovanji - med najboljšimi je tudi voznica. 39-letna Steffi Halm je za volanom težkega dirkalnega stroja prava ljubljenka občinstva, vedno je deležna prav posebnega aplavza. Bil sem poleg v trenutku, ko je izza čelade mahala mali hčerkici, ko jo je ta čakala na izvozu z zunanjih boksov (tovornjaki so preveliki za klasične) in zaželela mamici vso srečo.
Simpatični prizor in materinski čut je že čez nekaj trenutkov nasledila sla po dirkanju, ko se je Halmova s polnim plinom zakadila po pisti. Nemka je rezultatsko uvrščena v elitni zgornji, tako imenovani "titan" del lestvice najboljših. Mladi izzivalci, ki se šele kalijo v tem sportu, pa sodijo v podrazred "chrome". Na vsaki tekmi ločeno razglasijo zmagovalca iz obeh podrazredov.
Dirkači so si med seboj zelo različni. Po starosti bi lahko bili nekateri drugim že dedki. Med njimi so prekaljeni volkovi motošporta ali pa novinci, tudi sama moštva imajo zelo različno zgodovino. Kar nekaj je takšnih, ki imajo v ozadju velika družinska transportna podjetja, kot je na primer primer večkratnega prvaka Jochena Hahna.
Dirke v Misanu si je ogledalo tudi precej Slovencev, čeprav v prvenstvu seveda nimamo svojega predstavnika, imamo pa veliko ljubiteljev tovornjakov. Prvenstvo je po Evropi zelo priljubljeno, letos bo potekalo v sedmih državah, lani pa si ga je skupaj v živo ogledalo več kot 350 tisoč ljudi. Gre za pravcate praznike tovornjakov, njihovih voznikov, logističnega posla in vseh, ki so jim ta vozila blizu.
V Misanu se je ob tej priložnosti na enem kupu zbralo nekaj sto zloščenih in stuniranih tovornjakov, od arhivskih primerkov do aktualnih najmočnejših serijskih vozil v Evropi. S spremljajočim programom, prikazom predelav in tudi hrupom so poskrbeli za prav posebno vzdušje in atraktivnost dogodka. Množice so se na prizorišče zgrinjale že od jutranjih ur, mnogi so izkoristili možnost, da so skočili v kabine razstavljenih težkokategornikov, organizirali so demonstracijske vožnje ...
Seveda pa je bila vse skupaj tudi priložnost, da so se vozniki tovornjakov in vodje prevozniških podjetij v živo srečali s proizvajalci vozil in opreme ter si izmenjali izkušnje ter predloge, pa verjetno tudi potožili glede nekaterih najbolj očitnih izzivov, kot je akutno pomanjkanje voznikov tovornjakov. Resnično je vse skupaj delovalo v skladu s sloganom tekmovanja - "ena družina".
160 in niti km/h več
Letošnja sezona tekmovanja Goodyear Fia ETRC je jubilejna, že 40. po vrsti pod okriljem mednarodne krovne avtomobilistične organizacije. To pomeni, da veljajo stroga tehnična pravila glede organizacije prvenstva, pa tudi za dirkalnike in moštva. "Res je, naše prvenstvo je edino znotraj Fia družine, ki ima postavljeno zgornjo omejitev hitrosti za dirkalnike in to na 160 kilometrov na uro," je za Žurnal24 povedal Georg Fuchs, so-direktor tekmovanja. Kljub natrpanemu urniku ob uvodu v novo sezono si je vzel čas in za naš medij rade volje spregovoril še o drugih posebnostih, ki tekmovanje naredijo tako drugačno.
Razlog za omejitev hitrosti je seveda očiten - varnost, ki je vedno in povsod na prvem mestu, v ozadju pa natančne kalkulacije, kaj zmorejo in smejo v primeru trka prenesti dirkači, vozila in nenazadnje dirkališka infrastruktura. Tovornjak mora med drugim tehtati najmanj 5.300 in največ 6.500 kilogramov. Z voznikom.
V seriji ni tovarniških moštev, saj se ta na splošno umikajo iz motoršporta. Dirkalniki so predelani serijski vlačilci. Motorji morajo izvirati iz serijskih tovornjakov, precej stroge so tudi omejitve glede ostalih dovoljenih predelav, posebna pozornost je namenjena čistosti izpuha. Kot je razložil Fuchs, gre za prvo tekmovanje pod Fia, ki je že pred tremi leti v celoti prešlo na obnovljivo gorivo v obliki 100-odstotnega biodizla.
Tehnično pa so že odprli vrata hibridnemu in električnemu pogonu. Iveco je v sodelovanju z enim od moštev že tudi razvil prototip električnega dirkalnika, je pojasnil Fuchs (na fotografiji ob prototipu), dirkanje na električni pogon je zato pred vrati. A cilji so še precej ambicioznejši - do leta 2038, torej v 15 letih, nameravajo postati emisijsko povsem nevtralno tekmovanje, kar bo vključevalo vse od logistike do uporabljenih materialov.
To pa ne bo mogoče drugače kot s tesnim sodelovanjem s proizvajalci tovornjakov in opreme. Podjetja, ki sodelujejo pri dirkanju, na primer Iveco, Scania in MAN, pa dobavitelji delov Goodyear, ZF, febi bilstein in še številni drugi vse te izkušnje s pridom izkoriščajo pri njihovih preobrazbah v skladu z zahtevami celostnega programa okoljskih sprememb Evrope do leta 2055.
Nepredstavljivo: ene pnevmatike za vikend, nato v prodajo
Zelo pomembno poglavje v tem načrtu imajo že danes pnevmatike. Vsem moštvom jih dobavlja proizvajalec Goodyear, posebnost pa je, da lahko tovornjak na dirkaški vikend z vsemi hitrimi krogi vred porabi samo en komplet šestih pnevmatik, izjemoma (grobi asfalt češkega Brna) dva kompleta. "To je nepredstavljivo za druge motošporte," je komentiral vodja tekmovanja Fuchs.
Tehnologijo RFID pa je Goodyear nato prenesel v širšo rabo in danes predvsem flotnim strankam skozi celotno življenjsko dobo pnevmatik močno olajšuje nadzor nad njimi ter s tem povezanimi stroški. "Na splošno izkušnje iz ETRC lahko uporabljamo pri izdelavi serijskih tovornih pnevmatik z nižjim kotalnim uporom in visokim oprijemom," je povedal Califano.
In še ena trajnostna posebnost, ki je značilna samo za to prvenstvo - vse Goodyearjeve dirkaške pnevmatike gredo po koncu vikenda nazaj v tovarno, kjer jim urežejo klasični profil in prodajo naprej kupcem kot certificirane obnovljene pnevmatike. Kako izgleda dirkaška in nato iz nje obnovljena komercialna pnevmatika, je vidno na eni zgornjih fotografij.
Kiss zaviral zadnji, pospešil prvi
Dirke so bile zgodba zase. Sodelujoči dirkači so pretkani mački motošporta, poleg njihovega znanja odločajo malenkosti pri nastavitvah podvozja in agregatov. Vse poteka kot na dirki F1 ali MotoGP - prosti treningi, večnivojske kvalifikacije, dirka. Med treningi si sledijo prizori, ko se velikan hrumeče ustavi v boksih, tehnik pa z malim viličastim ključkom švigne spreminjati nastavitev zadnjih stabilizatorjev podvozja.
Ogromno pa je tudi napredne diagnostike, zaslonov, merjenja temperature, spreminjanja map motorja, finih nastavitev tlaka v pnevmatikah …
Zaradi varnosti imajo tovornjaki leteči start, potem ko en krog odpeljejo za posebnim 'pace' tovornjakom. Pospeški so siloviti, izza vsakega ovinka dirkalni tovornjaki planejo in če razmere to dovoljujejo, v nekaj hipih dosegajo maksimalne hitrosti.
Ne manjka prehitevanj, še posebej ker je format tekmovanja nastavljen tako, da morajo najboljši v prvi dirki dneva naslednjo startati v obratnem vrstnem redu. Dotiki in trki so pogosti, marsikateri dirkalnik pride do cilja precej 'olupljen'. Na drugi sobotni tekmi se je v žaru borbe eden od tekmovalcem že na uvodnem ovinku letečega starta zaril v tekmeca spredaj, da sta oba nemočno obstala.
Takoj je sledila rdeča zastava, na pomoč sta hitela kar dva velikanska viličarja in ju skušala spraviti narazen. Za žrtev se je končalo kar v redu, z izmaličenim zadnjim jeklenim ščitom se je vrnila v boks, po dobrih 10 minutah pa je dirkač ob vnovičnem startu že lahko startal z zadnjega mesta in na koncu prišel celo med prvo peterico. Za povzročitelja trka je bilo dirkalnega dne konec, seveda pa brez resnih posledic, saj je dirkač pred trki in silami zaščiten z zelo močno kletko in varnostnimi pasovi.
Vse dogajanje je odlično izkoristil trikratni prvak, že omenjeni Madžar Kiss. Tudi ko je moral startati iz ozadja, se je uspel z drznimi potezami, med njimi izredno poznimi zaviranji, prebijati naprej in enega za drugim puščati za seboj tekmece. Kar štirikrat je mimo kariraste zastave dirkališča v Misanu zapeljal kot prvi in si že na v uvodnem od sedmih prizorišč privozil lepo prednost točk.
Velika tovornjakarska družina se bo znova zbrala že drugi junijski vikend na Slovaškem.
Brezveze