Na Dars smo se obrnili v vprašanji o obremenjenosti slovenskih avtocest. Poročilo Eurostata navaja, da se je v Sloveniji v 10 letih število osebnih vozil povečalo kar za 100.000 tisoč, na več kot 1,1 milijona. Iz Darsa so za zurnal24.si pojasnili, da enakomerno raste tudi število tovornih in ostalih vozil, le v času največje pandemije covid-19 so zaznali občuten upad osebnih vozil, medtem ko je število tovornih vozil še vedno povečevalo.
Več vozil, več popravil, več zastojev
Zato nas je zanimalo, kako večje število avtomobilov in težkih tovornih vozil vpliva na stanje cestišča na slovenskih avtocestah? Ali bo treba zaradi naraščajočega prometa težkih tovornih vozil asfalt na avtocestah obnavljati pogosteje? Bo zaradi tega v prihodnje več vzdrževalnih del na avtocestah in posledično več zastojev?
Iz Darsa so nam odgovorili, da poškodbe na vozišču povzročajo predvsem (pre)težka tovorna vozila. S tovornimi vozili sta sicer najbolj obremenjeni štajerska in primorska avtocesta. "Čeprav so cestninski prihodki od tovornega prometa večji kot od e-vinjet, se zavedamo, da ima povečano število tovornjakov številne negativne posledice. Dejstvo je, da težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili," odgovarjajo. Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov.
Dobro delo avtocestne policije
Ob tem na Dars dodajajo, da se je z nadzorom avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče. Manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost). "Primerjava stanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta s prvimi šestimi meseci v letu 2019, torej v predkovidnem času, na območju ljubljanske specializirane enote avtocestne policije kaže, da se je prepolovilo število pretežkih tovornih vozil," pojasnjujejo pri upravljavcu slovenskega avtocestnega omrežja.
Ljubljanska obvoznica zmagovalka desetletja
V zadnjih desetih letih se je sicer najbolj (v odstotkih) povečal promet na dolenjskem avtocestnem kraku, a to ni bilo težko doseči, saj je tam najmanjša gostota prometa. Dejansko pa se je največ povečal promet na primorskem avtocestnem kraku (po absolutnem številu vozil). Še en zanimiv podatek, povezan s priseljevanjem v Ljubljano, oziroma voženj na delo v prestolnico je, da se je med letoma 2009 in 2019 na ljubljanski avtocestni obvoznici povprečni letni dnevni promet (PLDP) povečal s 60.736 na 71.320, kar je več kot na katerem koli avtocestnem kraku.
Zrihtat železnice predvsem drugi tir, tovor na železnice in ne bo toliko težkih tovornjakov.
Vse ceste so narejene kot bi delali v otroškem vrtcu. Uporabo avtocest za kilometre kolon tujih tovornjakov (Romuni, Poljaki, Madžari,...) …
Pripeljat konkurenco ,da se ta dela pocenijo,pa občutno prej in boljše bo vse skup