Najprej: ne gre za skupek utopičnih idej, za katere bi bilo treba tehnologije šele snovati. Večina je že na voljo tukaj in zdaj ter delujejo. To je precejšnja razlika od njihovega futurističnega koncepta NXT, s katerim so leta 2019 dobesedno šokirali svetovno javnost.
PXT je tudi postavljen na že obstoječo modularno platformo, ki jo švedska znamka uporablja pri svoji zadnji generaciji nizkopodnih mestnih avtobusih. To hkrati pomeni, da v teoriji in praksi takšen avtobus lahko poganja ne zgolj elektrika, kot v primeru prototipa, temveč tudi bioplin, dizel iz odpadnega jedilnega olja (HVO), hibridni pogon in še kaj, kar sodi v okvir odgovorne mobilnosti. Pri Scaniji so namreč zelo ponosni, da se že pri obstoječih busih lahko na številne načine prilagajajo potrebam kupcev.
Kar zares naredi PXT drugačnega, je dodatek samovozečih tehnologij, zunanjih ter notranjih zaslonov za interakcijo s potniki in močno spremenjena notranja zasnova potniškega prostora.
Kot je za Žurnal24 pojasnil Gustavo Cezar, predstavnik razvojnega oddelka pri Scaniji, je namen avtobusa ne le prikaz, da je avtonomna vožnja pete stopnja v javnem prometu resnično mogoča, temveč tudi raziskovanje načinov, kako ljudi prepričati, da raje izberejo javni promet od prevoza z lastnim avtom. Vsak dodatni avto v mestu namreč jemlje veliko prostora, ne da bi sploh omenili posledice za kakovost zraka.
Eden od možnih vzgibov za osebni premik k spremembi bi lahko bila, da vozilo potniku med mestno vožnjo ponudi občutno več udobja, kot bi ga imel v avtu ali običajnem avtobusu
Pešci in kolesarji se vidijo v avtobusu
Koncept ima dodane številne senzorje, s katerimi prepoznava okolico. Najbolj očitni so štirje LIDAR stebrički na vsakem vogalu. Cezar pojasnjuje, da avtobus v vsakem trenutku zbira in procesira ogromno podatkov, na podlagi katerih določa svojo smer in hitrost.
Ker je avtobus primarno namenjen za mestne ulice, je zanimiv koncept komunikacije z ranljivimi udeleženci. "Ko bi naleteli na samovozeče vozilo, bi se verjetno vsak od nas spraševal 'Ali me sploh vidi?'. Komunikacijo med vozilom in pešci ter kolesarji smo rešili s pomočjo kamere in zaslona. Ko se v bližini, na primer pred prehodom čez cesto, pojavi oseba, avtobus sliko zunanje kamere projicira na zunanji zaslon, tako da se oseba sama sebe opazi v njem. Tako ve, da se avtobus dobro zaveda njene bližine in jo bo varoval."
Poleg senzorjev, kamer in zaslonov je pri konceptu na znani zunanjosti Citywide serije avtobusa le malo sprememb. Nekaj je takih, da deluje bolj futuristično in aerodinamično.
Manj ljudi, več udobja
Zgodba zase je notranjost, ki je zelo post-pandemično zasnovana. Ko potnik vstopi skozi prva ali sredinska vrata, ga namesto običajne razporeditve sedežev čaka povsem drugačen koncept. Najprej je opazno, da je prostor namenjen manjšemu številu potnikov, ki pa imajo zato na razpolago precej več prostora in udobja.
Sprednji in zadnji del sta oblikovana s sedišči v podkvasti obliki, kjer je med vožnjo lahko prijeten družabni prostor. V srednjem delu namesto sedežev najdemo naslonjala za zadnjo plat. Po avtobusu je razporejenih veliko zaslonov, največji je tisti spredaj, kjer je v demo različici avtobus prikazoval digitalizirano sliko svojih "oči" oziroma LIDAR senzorjev.
Poudarek je na svetlobi, prek dneva ob pomoči velikih stekel in uporabo svetlih materialov v zgornjem delu prostora, ponoči pa z ambientalno LED svetlobo, razporejene v obliki traku po vsem prostoru. Zanimiv detajl so iluminirani deli pokončnih držal. Materiali na sedežih posnemajo premijsko udobje, uporabili so številne reciklirane vire. Seveda ne manjkajo priključki za polnjenje elektronskih naprav.
Ker živimo v svetu aplikacij in brezstičnega komuniciranja, je temu prilagojen tudi koncept vožnje. Plačevanje bo brezstično oziroma prek aplikacije, prek nje bo tudi mogoče spremljali trenutno lokacijo in zasedenost naslednjega vozila.
Delovanja avtobusa sloni na hitrem podatkovnem omrežju 5G. Poleg komunikacije s pešci je pripravljen na uporabo tehnologije V2X za komunikacijo z infrastrukturo, ki bi bila del njegove trase. Vključeni bi bili tudi semaforji.
Čeprav je skrit za temnimi stekli in je ločen od potniškega dela, ima avtobus še vedno tudi voznikov prostor. To je namreč v fazi prototipnega testiranja nujno, da bi lahko "voznik" v prometu odreagiral v primeru nevarnosti. In PXT je opravil že veliko avtonomnih kilometrov.
Mestni avtobus PXT odpira številne nove možnosti, med drugim tudi cepitev javnega avtobusnega prometa v dve veji. "Predstavljajte si, da bi poleg običajnih avtobusov imeli na razpolago tudi različico prevozov z več udobja in manj potniki, za kar bi seveda bili pripravljeni tudi plačati," pravi Cezar.
"Kar se tiče nas, je tehnologija povsem avtonomnega avtobusa že zelo zrela in bi jo lahko kmalu vgradili v serijske avtobuse," pravijo pri Scaniji. "A je bolj realno, da bomo takšne avtobuse na cesti videli šele po letu 2030. Potrebno je še urediti zakonodajno podlago za raznovrstne scenarije. Kaj bo na primer, ko bo prišlo do nesreče s trkom v takšno vozilo, kako se bo ugotavljala in delila odgovornost? Prav tako je treba vedeti, da bodo tudi avtobusi brez voznika še vedno potrebovali osebje, ki bodo posredovali v primeru posebnih dogodkov, kot je na primer, da postane nekomu na avtobusu slabo."
ne js se nebi, nerabim luxuza, imam sebe!