Zasloni so zabliskali, na enem od njih, na katerem se izrisuje zemljevid države, prične utripati rdeča silhueta avtomobila. Nekaj se je zgodilo na avtocestnem odseku Vodice - Kranj.

Na drugem ekranu so se sočasno izpisali podatki o avtu - njegova VIN številka, ki je natančno razkrivala, za kakšno znamko in model gre ter da avto poganja bencin. Izpisale so se koordinate, kje se vozilo nahaja in potrditev, da lokacija ni le približna ocena, temveč visokonatančna.

Operater je na podlagi teh podatkov lahko nemudoma sprožil protokol reševanja, ki vključuje obveščanje reševalcev, policije in gasilcev, nato pride na vrsto še upravljalec avtoceste in skrbniki za prometne informacije. Operaterju so se tudi takoj ponudile slikovne informacije o bližnjih obvestilnih portalih z možnostjo, da na njih sproži opozorilo na nevarnost za vse voznike na tem odseku.

Tako nekako je izgledala simulacija uspešno sprejetega e-klica v testnem centru Iskratela v Kranju. 

Foto: Andrej Leban Eklic

Sedaj gre zares (v Sloveniji sicer že od leta 2015)

E-klic (e-call) je v Sloveniji kot prvi državi v Evropi operativno delujoč že skoraj dve leti, sedaj pa končno prihaja še čas za obvezno vgradnjo v avtomobile, saj bodo morali biti vsi novi avtomobili, izdelani po 1. 4. 2018, serijsko opremljeni s tehnologijo, ki bo v primeru nuje ali nesreče omogočala avtomatski klic na pomoč v klicni center 112. Že z novim letom pa morajo potrebno tehnologijo v svojih klicnih centrih vklopiti vse države v EU. Po neuradnih podatkih to zavezo za zdaj izpolnjujejo le Slovenija (že od decembra 2015), Italija in Švedska.

Na novosti v zvezi z e-klicem so znova opozorili ob robu strokovnega posveta Testfest, ki ga je te dni gostila Slovenija in na katerem je več kot sto domačih in tujih strokovnjakov razpravljalo, kazalo in testiralo opremo s področja samodejnega komuniciranja med avtomobili in klicnimi centri v primeru nesreč. Slovenija je bila pri razvoju digitalnih platform in aplikacij ves čas razvoja e-klica med vodilnimi, takšna pa namerava ostati tudi v prihodnje. E-klic se bo v prihodnosti namreč še širil ne le na druge tipe vozil, temveč bo pridobival tudi na koristnosti podatkov, ki bi jih lahko izkoriščali tudi drugi, ne le reševalci.

V štirih minutah lahko poškodovanec preživi ali umre

Boštjan Tavčar iz Uprave za zaščito in reševanje, pod katero sodijo vsi klicni centri 112 v Sloveniji, je poudaril velike prednosti avtomatskega klica na pomoč, saj so lahko reševalci aktivirani v najkrajšem možnem času, tudi pri nesrečah, pri katerih ni prič oziroma potniki ne morejo sami poklicati na pomoč. "Pri odzivu na pomoč šteje dobesedno vsaka minuta. Pri avtomatskem klicu na pomoč lahko čas aktiviranja reševalcev skrajšamo celo za tri ali štiri minute. Morda se to ne sliši veliko, a kasneje se izkaže, da se izgubljeni čas le še grmadi."

Predvsem pri iskanju lokacije reševalci ponavadi izgubijo največ časa, saj jih klicoči premalo natančno ali celo napačno usmerijo. Če je nesreča na avtocesti, se lahko zgodi, da se pripeljejo po napačni smeri. E-klic po drugi strani avtomatsko sporoči na 112 natančno lokacijo, ki jo sporoča oddajnik v avtu, poleg tega pa imajo reševalci takoj občutek, za kako hudo nesrečo gre in koliko je potnikov. V korist so jim namreč podatki o pripetih varnostnih pasovih in sproženih zračnih blazinah ter podatkih o pojemkih, ki so se zgodili v času nesreče. Gasilci bodo že na poti lahko naredili načrt, kako se lotiti reševanja glede na znane podatke o avtu, podobnih koristi od e-klica je še veliko več. 

Foto: Gasilska brigada Maribor Prometna nesreča pri Šentilju

Tavčar opozarja tudi na drugo, "preračunljivo" plat bitke s časom, saj vsaka kasnejša minuta prihoda reševalnih enot na kraj nesreče državo ogromno stane. "Če bi nam uspelo skrajšati povprečni prihod za ža minuto, bi imela država na ta račun večji prihranek pri svojem brutodružbenem proizvodu, kot pa znaša celoten znesek, ki ga letno namenja za reševalne službe,"  matematiko, ki govori v prid moderni tehnologiji, ponazori Tavčar. A ob tem poudari, da izgubljenega človeškega življenja ni mogoče realno ovrednotiti, pa tudi, da bodo navljub prodoru digitalizacije še naprej ključni sestavni del vsakega klicnega centra ostali ljudje, ki v njem sprejemajo informacije in jih znajo pravilno ovrednotiti. 

Znal bo poklicati reševalce iz prave države

E-klic bo torej od aprila na voljo za avtomobile, medtem ko rešitve za tovornjake (še bolj kompleksni podatki) in dvokolesa še pripravljajo. Nekateri proizvajalci (BMW, Ford, Opel, Peugeot, Citroën, Volvo, koncern Volkswagen ...) sicer že ponujajo servise klicnih centrov, ki poleg drugih storitev že danes sprejemajo samodejne klice na pomoč, a bodo morali biti v bodoče takšni klici avtomatsko preusmerjeni na 112. Danes ta komunikacija še vedno poteka na podlagi medsebojnih sporazumov s slovensko Upravo za zaščito in reševanje. 

Tehnologija je rešila tudi problem, če se nesreča zgodi na mejnem področju, kjer GSM signal, ki ga uporablja e-klic za komunikacijo, spada že pod sosednjo državo. Na podlagi znane lokacije bo namreč vseeno sistem preusmeril klic na lokalni center za obveščanje.  

E-klic v boju z interesi zavarovalnic

V prihodnje bo e-klic omogočal še veliko dodatnih vsebin, še posebej ko bo iz GSM komunikacije prešel na podatkovni promet in bo lahko izkoriščal celo takšne hitrosti, kot jih bo ponujalo omrežje 5G. Digitalne platforme za bodoče čase že danes razvijajo številna podjetja, med njimi je zelo prodorno tudi slovensko podjetje Iskratel iz Kranja. 

Med drugim bi lahko sistem reševalcem v prihodnosti avtomatsko poslal videozapis zadnjih nekaj deset sekund vožnje, iz katerih bi bilo razvidna marsikatera koristna okoliščina za boljše posredovanje. A velik interes za podatke e-klica imajo tudi zavarovalnice, saj bi na ta način prišle do številnih inforamcijah o nesrečah in tipu škode kar mimo zavarovancev, pa morda celo policija, ki bi lažje ugotavljala vzroke za nesreče, vlečne službe, mehaniki ... 

Vendar pa je Jacob Bangsgaard, direktor organizacije ERTICO, ki pod okrilljem Evropske unije skrbi za razvoj inteligentnih transportnih sistemov, zatrdil, da bo imelo varstvo podatkov vedno prednost pred drugimi interesi in da e-klic ne bo dopuščal uporabe za ničesar drugega kot le za reševanje žiljenj.

Kaj pa starejša vozila?

E-klic bodo torej na začetku imela le nova vozila, proizvajalci teh sistemov pa za zdaj še bolj kot ne tipajo in zaenkrat z redkimi izjemami (Bosch) še niso pokazali primerne tržne rešitve, ki bi bila na voljo za naknadno vgradnjo. A Tavčar je napoveduje, da bo rešitev prav gotovo kmalu na trgu, saj na tem dela veliko različnih podjetij, ki želijo izkoristiti dejstvo, da je povprečni evropski avtomobil star blizu deset let in da obstaja velikanski neizkoriščeni potencial pri obstoječih avtomobilih..

Čakanje, da bodo z e-klicem tovarniško opremljena kritična masa avtomobilov, bi bilo namreč predolgotrajno. Kako natančno bodo izgledale in kam bodo vgrajene učinkovite poprodajne napravice, v tem trenutku še ni povsem jasno, morda pa bomo lahko na nek način izkoriščali tudi senzorje, ki jih ima vsak sodoben pametni telefon v žepu.

Po pričakovanjih bi takšna naknadna vgradanja stala okoli 100 evrov.

andrej.leban@zurnal24.si