Prilagodljivi tempomat, samodejno zaviranje v sili, opozarjanje na vozila in druge udeležence prometa v mrtvem kotu, zadrževanje avtomobila na voznem pasu, prepoznavanje prometnih znakov, spremljanje voznikove pozornosti so danes le del funkcij, ki jih zmorejo asistenčni sistemi, med katerimi so nekatere tudi že obvezne.
Vendar pa jih mora voznik, da izkoristi njihove prednosti in se izogne pomanjkljivostim in slabostim, ki jih je žal še vedno precej, poznati in vedeti, na kakšen način delujejo. To opažajo tudi pri AMZS, ki se je pridružila mednarodni kampanji Hi-Drive, v okviru katere so avtomobilske organizacije do zdaj v enajstih državah osveščale ljudi o pravilni uporabi sistemov za avtomatizirano vožnjo.
Pri AMZS poudarjajo, da lahko napredni sistemi pripomorejo k večji prometni varnosti in vsaj omilijo posledice prometnih nesreč, v marsikaterem primeru pa jih pomagajo preprečiti. Vendar pa dodajajo, da se je nujno treba zavedati tudi omejitev tehnologij avtomatizirane vožnje. Večina funkcij namreč še vedno zahteva voznikovo pozornost in osredotočenost na vožnjo, zahteva pa tudi ustrezno znanje in ustrezno tehnično stanje vozila.
Delavnice za več varnosti
V okviru projekta so pri AMZS organizirali delavnice, na katerih so voznike seznanili z varno uporabo asistenčnih sistemov. Inštruktor varne vožnje Tomaž Farčnik je pojasnil, da so udeležencem najprej teoretično predstavili sodobne asistenčne sisteme, potem pa so jim na poligonu varne vožnje nekatere sisteme predstavili v praksi. Na koncu pa so se odpravili še na cesto, kjer so lahko v praksi spoznali, kako delujejo prilagodljivi tempomat, vzdrževanje vozila na voznem pasu in podobni sistemi.
Bistveno pri tem je bilo, da so vozniki sisteme preskusili v praksi in da so lahko videli, na katere stvari morajo biti pri njihovi uporabi pozorni. Asistenčnim sistemom namreč ne moremo popolnoma zaupati, lahko pa nam precej pomagajo, kar navsezadnje pove tudi ime.
Inštruktor varne vožnje Damijan Kreže je opozoril tudi na dejstvo, da je voznik še vedno tisti, ki mora imeti vožnjo pod nadzorom. Tudi zavarovalnice denimo ne zanima, če so avtomobil v času nezgode morebiti upravljali asistenčni sistemi ali voznik, saj je voznik tisti, ki odgovarja za varno vožnjo.
Tudi inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik pravi, da prinašajo asistenčni sistemi sicer veliko prednosti in nas lahko obvarujejo pred nezgodo, vendar pa imajo tehnične omejitve. Zato bi radi pri AMZS ljudem pojasnili, naj se preveč ne zanašajo na določene funkcije. Sistemi omejeno delujejo predvsem v slabših vremenskih pogojih, poslabšanih pogojih vožnje in tudi v primeru, ko je vozilo slabo vzdrževano.
Pomen vzdrževanja vozil
Najbolj očiten primer tega so slabo vzdrževane pnevmatike. Če te niso v dobrem stanju, bodo lahko omejeno delovali predvsem tisti sistemi, ki so namenjeni reševanju kritičnih situacij. V primeru zaviranja v sili bo ustavljanje avtomobila zelo odvisno od tega, kako kakovostna je pnevmatika in če je zračni tlak v njej pravilen. Sistem za zasilno zaviranje bo sicer naredil vse, kar bo lahko, vendar pa bodo lahko zavorna razdalja zelo odvisna od tega, če bodo pnevmatike nove ali izrabljene in če bo tlak v nji pravilen ali neustrezen.
Jeseničnik dodaja, da je pomembno, da vozniki ostanejo pozorni na vožnjo tudi tedaj, ko uporabljajo asistenčne sisteme. Praksa je namreč od začetkov uporabe asistenčnih sistemov pokazala, da vozniki, če imajo možnost, da avtomobil namesto njih nekaj upravlja, hitro počnejo različne stvari, ki v promet ne spadajo.
Farčnik pravi, da so njihove dosedanje izkušnje, ko gre za uporabo asistenčnih sistemov, večinoma pozitivne. Tudi sicer smo Slovenci po njegovem mnenju v povprečju in prometna varnost ni tako slaba, kot se radi prepričujemo. Dodaja, da je v Evropi večjo težavo od nepozornih voznikov, ko gre za asistence, predstavlja neenotnost prometne infrastrukture. Vse države bi morale imeti enotno cestno infrastrukturo, da bi lahko sistemi delovali enako ne glede na to, kje se s svojim avtomobilom vozimo.
Zavest se izboljšuje
Na vprašanje, če lahko na podlagi izkušenj s tečajev varne vožnje pove, koliko slovenski vozniki dejansko uporabljajo asistenčne sisteme, je Jeseničnik odgovoril, da jih mladi vozniki precej uporabljajo, med starejšimi vozniki pa večinoma zaznavajo odpor do njih. Vendar pa jih nekateri tudi presenetijo, saj tudi med 80 let in več starimi vozniki, ki pridejo k njim podaljšat vozniško dovoljenje, nekateri uporabljajo tempomat, ne da bi jih nanj opozorili.
To je zelo pozitivno. Pred časom so imeli veliko voznikov, ki jim je bilo neprijetno, če je avtomobil določene funkcije izvajal brez njih, danes pa jih pozna in uporablja vse več voznikov. Druga stvar je, kako natančno jih poznajo, zato so takšne delavnice dobrodošle.
Podobnega mnenja je bil tudi eden od udeležencev dogodka. Pravi, da se je prijavil, ker ima avtomobil, ki je precej dobro opremljen z asistenčnimi sistemi, vendar jih ne uporablja pogosto. Ker bi jih rad pravilno uporabljal, se je prijavil na tečaj. Meni, da bi morali kupcem njihovih avtomobilov že prodajalci pokazati, kako se jih praktično uporablja. Glede na izkušnje pravi, da sistemi dejansko delujejo, če jih le pravilno nastaviš. Če radarski tempomat vključiš, deluje, če ga ne, pa ne.
Vozniki se morajo kljub tehničnemu napredku asistenčnih sistemov zavedati, da so ti zgolj pripomočki, ki pomagajo k varnejši vožnji, še vedno pa je voznik tisti, ki je odgovoren za varno vožnjo. Asistenčni sistemi torej le popravljajo napake voznikov in pri tem postajajo vse bolj učinkoviti.
dejte mi mir z asistenčnimi sistemi. čist zares. vse v kanto za smeti . ko boste začel uporabljat normalno asistenčni …
Pol voznikov ne ve kaj vse imajo v vozilu,recimo prostoročno telefoniranje.Imajo najnovejši avto,pa ne zna telefona povezati za avtom,glupi