Čeprav se je leto 2020 z vidika prometne varnosti v zgodovino zapisalo kot leto, ko je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi do zdaj, v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) opozarjajo, da bi moralo biti število umrlih in hudo poškodovanih glede na zmanjšanje prometa zaradi epidemije še nižje.
Kot so zapisali pri AMZS, je njihova analiza prometne varnosti v Sloveniji v lanskem letu, ko je za posledicami prometnih nesreč umrlo 80 ljudi, pokazala, da se je število najhujših prometnih nesreč v primerjavi z 2019 zmanjšalo za 14,4 odstotka. A če ta podatek postavimo v kontekst števila vozil na slovenskih cestah v letu 2019 in 2020, bi si želeli, da bi bilo prometnih nesreč še manj, so dodali.
Po podatkih policije ključni problemi prometne varnosti ostajajo hitrost, uporaba mobilnih telefonov, neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade ter alkohol. Statistika rekorderjev glede vsebnosti alkohola v krvi med tistimi, ki so se v prometnih nesrečah hudo poškodovali ali umrli, je po mnenju AMZS zelo zaskrbljujoča.
Ne kažite več s prstom na mlade!
Dolgo je sicer veljalo, da med najbolj tvegane skupine v prometu spadajo mladi, a pregled povprečne starosti povzročiteljev prometnih nesreč nakazuje, da sistematično delo z mladimi, med drugim tudi dodatno usposabljanje za voznike začetnike, že kaže učinke. Povprečna starost povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je 45,9 leta, povzročiteljev nesreč s hudimi poškodbami 46,5 leta, povprečna starost povzročiteljev vseh prometnih nesreč pa 44 let.
Analiza AMZS je sicer še pokazala, da se je velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodila na regionalnih cestah in v naseljih. Po njihovih besedah bistveno manj nesreč na avtocestah potrjuje tezo, da se je prometna varnost začela pomembno izboljševati tudi zaradi uvedbe vinjet leta 2008, ko se je promet z manj varnih regionalnih cest preusmeril na varnejše avtoceste.