Naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij je tudi zagotavljanje uresničevanja pravice do trajnostne mobilnosti za vse državljanke in državljane, aktualni predlog Unije pa v zvezi s tem odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov. »Avto-moto zveza Slovenije v luči vseh predstavljenih dejstev in okoliščin poziva državo, naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil,« so zapisali v sporočilu za medije.

Evropski parlament je na plenarnem glasovanju 8. junija 2022 z večino glasov podprl načrt komisije, da se do leta 2035 doseže brezemisijska cestna mobilnost (cilj EU za celotni vozni park za zmanjšanje izpustov iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil za 100 odstotkov v primerjavi z letom 2021). Vmesni cilji zmanjšanja izpustov za leto 2030 bi bili določeni na 55 odstotkov za avtomobile in 50 odstotkov za kombinirana vozila.

Avto-moto zveza Slovenije ocenjuje, da je predlog a nerealno in (pre)optimistično zastavljen. »V Avto-moto zvezi Slovenije podpiramo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja. Ob industriji in starih kurilnih napravah svoj delež odgovornosti pri reševanju podnebne krize vsekakor nosi tudi promet, a žal rešitev problema v tem primeru ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih. Treba je namreč upoštevati tako geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve. Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse bolj zahtevnih okoljskih meril EU, je v avtomobilski industriji zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti. Ko k temu dodamo še, sicer že dobro znane širše temeljne okoljske okvire, na primer upoštevanje okoljske obremenitve v celotnem življenjskem ciklu vozila – od pridobivanja surovin, izdelave in rabe do razgradnje – in temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi predlog Evropske komisije veliko več vprašanj kot odgovorov«, meni predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez. Opozarja še, da je veliko električne energije pridobljene iz neobnovljivih virov in da bodo zahtevani hitri infrastrukturni posegi izjemen okoljski in gospodarski izziv za večino držav, vsekakor tudi za Slovenijo.

Takšna je realnost v Sloveniji

»Kljub vsem finančno-davkoplačevalskim spodbudam, pozitivnim diskriminacijam, marketinškim in drugim naporom industrije in države je bilo denimo leta 2021 prodanih le 1689 električnih avtov, kar pomeni 3,13-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. To vsekakor ni penetracija na trg, ki bi v naslednjih 13 letih obetala dvig iz treh na 100 odstotkov. Vsaj ne samo po sebi. Če oziroma ko bomo krenili na pot ozelenitve našega voznega parka, bo ta nepredstavljivo draga in energetsko sila potratna,« opozarja predsednik AMZS. Razloge za tako majhen deleže električnih avtomobilov je treba po njegovem mnenju med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji.

Avto-moto zveza Slovenije v luči teh dejstev in okoliščin ocenjuje, da bo imela prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 velik vpliv na osebno mobilnost, saj Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti.

»Obstaja velika verjetnost, da se praksa in stanje vlaganj in izgradnje mobilnostne infrastrukture v Sloveniji v prihodnjih 13 letih ne bo bistveno spremenila in popravila. Pri takem razvoju dogodkov lahko predvidimo, da bo pri nas po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala. Vse to bo vodilo v dodatno staranje slovenskega voznega parka. Ukrep EU, vsaj na lokalni ravni, torej ne zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi, ter nenazadnje vplival na prometno varnost. Gre torej za odmik od želenega učinka nadnacionalnih ukrepov, ki bi ga ti sicer lahko dosegli z bolj postopnim uvajanjem dostopnejših, uporabniško manj zahtevnih ter okoljsko vse bolj učinkovitimi klasičnimi in elektrificiranimi modeli avtomobilov,« navaja Brglez in poudarja: »Breme sprememb oziroma stroški zelenega prehoda ne smejo biti le na plečih lastnikov osebnih avtomobilov.«

Opozarja še, da na ravni EU ni dorečeno, kako bo zagotovljen čistejši tovorni promet, pomorski in letalski, ki prav tako obremenjujejo okolje.

»Avto-moto zveza Slovenije zato poziva državo, naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z EU upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod.«

dezurni@styria-media.si